 |
Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje
Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje diplomske naloge,pisanje magistrske naloge,pomoč pri oblikovanju diplomske naloge,pomoč pri oblikovanju magistrske naloge,seminarska naloga,izdelava seminarske naloge
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojstudij
Administrator foruma
Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809
|
 Objavljeno: 14 Okt 2010 06:34 Naslov sporočila: Navodila za izdelavo seminarskih nalog in pisnih vaj na Odde |
 |
|
Navodila za izdelavo seminarskih nalog in pisnih vaj na Oddelku za geografijo
Seminarska naloga in pisna vaja
Seminarska naloga je pisni izdelek, v katerem študent/-ka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo seminarske naloge. Seminarska naloga je rezultat samostojnega dela študenta/študentke geografije, lahko pa je tudi rezultat dela dveh ali več študentov/študentk, pri čemer mora biti jasno razviden prispevek posameznika. Študent/-ka geografije v času dodiplomskega študija geografije izdela dve seminarski nalogi, ki ju hrani oddelčna knjižnica.
Pisna vaja je samostojni pisni izdelek, ki ga posameznik ali skupina študentov/študentk pripravi in običajno tudi predstavi v okviru vaj ali seminarja pri posameznem predmetu. Pisne vaje se oblikujejo po pravilih za oblikovanje seminarskih nalog.
Izbira teme seminarske naloge
Pri izboru teme seminarske naloge mora študent/-ka upoštevati pravilo, da je treba na samostojni nepedagoški smeri izbrati temo diplomskega dela iz usmeritvenega področja, medtem ko na dvopredmetni pedagoški smeri iz izbranega predmeta vpisanega študijskega programa, zato s teh področij ne sme opravljati seminarske naloge. Prav tako se ob prijavi diplomskega dela pri vseh študentih/študentkah dosledno preverja zastopanost fizično-, družbeno-in regionalnogeografskih vsebin pri seminarskih nalogah in diplomskem delu. Območje, ki ga želi kasneje študent/-ka obravnavati v diplomskem delu, se mora razlikovati od tistih, ki jih bo predstavil/-a v seminarskih nalogah.
Teme seminarskih nalog se lahko izbirajo med vsemi geografskimi predmeti, ki se v času študija predavajo na oddelku za geografijo (z izjemo uvoda v geografijo), študent/-ka pa ima možnost izbire mentorja med vsemi učitelji na oddelku.
Pri predmetih, kjer je študijski program usmerjen predvsem v osvajanje metod dela, kot so npr. didaktika, GIS-i itd., se mora pri seminarski nalogi izhajati iz geografskih vsebin in pojavov.
Seminarske naloge, ki obravnavajo specifične naravno- oziroma družbenogeografske pojave ali procese v drugih državah ali kontinentih, sodijo med fizično- oziroma družbeno geografske. Podobno je npr. z geografijo krasa, ki je sicer uvrščena med regionalnogeografske predmete, lahko pa se raziskujejo pojavi ali procesi, ki bodo nalogo uvrstili med naravno- ali družbenogeografsko.
Delitev predmetov pri izboru seminarskih nalog in diplomskih del
FIZIČNA GEOGRAFIJA
Geomorfologija, Klimatogeografija, Hidrogeografija, Pedogeografija z biogeografijo, Izbrana poglavja iz geografije-geografija naravnih nesreč, Matematična geografija**
DRUŽBENA GEOGRAFIJA
Geografija poselitve, Ekonomska geografija, Geografija turizma*, Geografija prometa, Politična geografija*, Urbana geografija, Geografija podeželja
REGIONALNA GEOGRAFIJA in TEORETSKO-METODOLOŠKI PREDMETI
Kvantitativne metode za geografe**, GIS in kartografija**, Geografija Evrope, Geografija Azije, Geografija Afrike, Geografija Severne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije in Oceanije, Geografija Latinske Amerike, Pokrajinska ekologija, Regionalno planiranje*, Varstvo geografskega okolja*, Geografija krasa*, Geografija Slovenije, Regionalna analiza, Teorija geografije, Didaktika geografije**, Geografija JV Evrope
* seminarske naloge iz teh predmetov ne morejo delati študenti, ki bodo izbrali to usmeritev.
** poudarek na geografski vsebini.
Izbira mentorja/mentorice seminarskih nalog
Temo seminarske naloge izbere študent/-ka v soglasju z izbranim mentorjem/mentorico. Če izbrani mentor/mentorica meni, da tema ni iz njegovega oz. njenega strokovnega področja, napoti kandidata/kandidatko k drugemu visokošolskemu učitelju oz. učiteljici. Študent/-ka sme zamenjati mentorja/mentorico, v kolikor se s tem strinja najprej prvotni in nato še novi mentor/mentorica. Za zamenjavo teme ali mentorstva pri seminarskih nalogah zadostuje dogovor vpletenih.
Prijava teme, predložitev in predstavitev seminarskih nalog
Evidenca seminarskih nalog in diplomskega dela se za vsakega posameznega študenta vodi na posebnem predpisanem obrazcu, ki ga hrani tajništvo oddelka (Evidenčni list seminarskih nalog in diplomskega dela). Izdelava prve seminarske naloge je za študente/študentke samostojne nepedagoške smeri pogoj za vpis v 3. letnik, za študente/študentke dvopredmetne pedagoške smeri pa pogoj za vpis v 4. letnik. Študent/-ka odda seminarsko nalogo v enem izvodu mentorju, ki jo nato posreduje oddelčni knjižnici. Oddajo seminarske naloge na evidenčnem listu potrdita tako mentor kot tudi knjižnica. Pred oddajo prošnje za odobritev naslova diplomskega dela mora študent/-ka sprejeti ali izdelati tudi drugo seminarsko nalogo, kar s podpisom na evidenčnem listu potrdi izbrani mentor. Drugo seminarsko nalogo mora študent/-ka izdelati in oddati najkasneje do zagovora diplomskega dela pred študenti, kar dokazuje s potrdilom knjižnice na evidenčnem listu.
Študent/-ka mora predložiti seminarsko nalogo v pregled mentorju/mentorici v pisni obliki (v elektronski le izjemoma in po predhodnem dogovoru z mentorjem/mentorico). Seminarska naloga mora biti pregledana najpozneje v dveh mesecih, v nasprotnem primeru lahko študent/-ka zahteva zamenjavo mentorja/mentorice. Študent/-ka mora upoštevati pripombe mentorja/mentorice in ustrezno popraviti seminarsko nalogo. O tem, kdaj je seminarska naloga zaključena, odloča izbrani mentor/mentorica. Seminarsko nalogo se predstavi v ustreznem seminarju najkasneje do konca naslednjega študijskega leta.
Seminarsko nalogo je treba oddati vezano v papirnato mapo s sponko. V spodnjem desnem kotu platnic je nalepka s podatki o nalogi. Nalepka je na voljo v oddelčni knjižnici. Kartografsko gradivo v prilogi je potrebno ožigosati. Ustrezni žig je na voljo v oddelčni knjižnici, lahko pa si ga sami prekopirate na karto iz priložene datoteke (žig).
Oblikovanje seminarskih nalog in pisnih vaj
Oblikovanje in obvezna poglavja
Seminarske naloge in pisne vaje morajo biti oblikovno in jezikovno korektne. Napisane morajo biti v slovenskem jeziku in vsebovati naslednje dele in poglavja: naslovnico, kazalo, uvod, osrednji del, zaključek, vire in literaturo ter morebitne priloge. Besedilo naj bo enostransko natiskano na papirju formata A4, velikost črk naj bo 12, razmik 1,5 vrstice.
NASLOVNA STRAN (priloga) seminarskih nalog in pisnih vaj naj vsebuje naslednje podatke:
• naziv univerze, fakultete in oddelka z velikimi črkami, približno 20 mm pod zgornjim robom;
• oznaka dela (seminarska naloga ali pisna vaja);
• naslov dela;
• podnaslov dela;
• navedba študijskega programa;
• ime in priimek, akademski in znanstveni naziv mentorja naloge;
• ime in priimek avtorja, približno 30 mm od spodnjega roba desno;
• kraj in leto izida naloge, približno 30 mm od spodnjega roba levo.
KAZALO vseh poglavij in podpoglavij z navedbo strani.
UVOD - v njem je naveden namen in cilj naloge, na kratko razložen način dela, pregled dosedanjih raziskav, terensko delo, uporaba virov, literature ter postavljena delovna hipoteza.
RAZPRAVA IN REZULTATI - vsebuje metodološki in analitični del ter delne zaključke. Poleg teksta so tabele, grafikoni in karte.
ZAKLJUČEK (SKLEPI) - izčrpen povzetek glavnih rezultatov, problemov in predlogov za rešitev le-teh.
LITERATURA IN VIRI
SEZNAM PRILOG (tabele, karte, grafikoni, fotografije, vprašalniki, itd.).
Poglavja členimo v podpoglavja na naslednji način:
• 3. Naslov poglavja
• 3.1. Naslov podpoglavja
• 3.1.1.
Citiranje
Zahteva, od katere ni mogoče odstopiti je, da avtor dela ve za izvor vsakega uporabljenega vira in loči lastne od prevzetih trditev. V tekstu naj bodo vsi citati opremljeni z navedbo vira oziroma literature.
Citira se z navedbo vira v oklepaju s pomočjo priimka avtorja in letnice izida vira.
Primer: (Ilešič, 1979)
Navajamo največ tri avtorje.
Primer: (Prica, Marjanac, Mrak, 1999)
Če je avtorjev več, navajamo prvega in dodamo »et al.«.
Primer: (Plut et al., 2000)
Več virov v citatu ločimo med sabo s podpičjem.
Primer: (Ilešič, 1979; Gams, 1990)
Pri citiranju zbornikov, statističnih publikacij itd. navajamo naslov zbornika in leto izida. Dolge naslove lahko krajšamo.
Primer: (Statistični letopis Republike Slovenije 2003, 2003) ali (Statistični letopis…, 2003)
Sekundarne vire (viri, ki jih povzamemo po drugih virih) označimo s »cv: ».
Primer: (cv: Lovrenčak, 2001)
Pri citiranju virov z interneta navedemo avtorja (če je znan) ali naslov spletne strani. Navedemo tudi letnico objave (če je znana, sicer pa leto prevzema navedb s spleta).
Primera: (Ogrin, 2003)
(Statistični urad…, 2003a)
(Statistični urad…, 2003b)
Pri tem načinu je končni seznam virov sestavljen po abecednem redu avtorjev, če pa avtor ni naveden, pa po abecednem redu naslova dela. Zakonski predpisi se navedejo na koncu seznama.
Dobesedni prepisi iz vira morajo biti dosledno pod narekovaji in za njimi navedba vira. Če je izrabljena le ena misel ali delni podatek in ne glavni zaključek celotnega dela, je potrebno pri navajanju obvezno označiti tudi stran knjižnega vira
Primer: (Ilešič, 1979, str. 51).
Če je večina gradiva povzetega po enem viru (terensko delo, arhivi HMZ,. ), se to navede v uvodu. V tem primeru je potrebno navesti le ostale vire.
PRIMERI NAVAJANJA LITERATURE lN VIROV
V seznamu virov in literature navedemo pri monografskih publikacijah priimek in ime avtorja (navedemo vse avtorje), leto izdaje, naslov dela, izdajo, kraj izdaje, založbo, število strani in knjižno zbirko.
• Vrišer, I., 1998. Uvod v geografijo. 6. izd. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 458 str.
• Mansoor, A., 2001. Pokrajinska občutljivost in onesnaženost zraka v Ljubljani : diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 86 str.
• Melik, A., 1960. Slovenija. Knj. 4. Slovensko primorje. V Ljubljani, Slovenska matica, 546 str.
• Sever, B., 1993. Pomurje A-Ž. 2. dopolnjena in prenovljena izd. Murska Sobota, Pomurska založba, 213 str. (Zbirka Slovenija total)
• Rakovec, J., Vrhovec, T., 2000. Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. 2. popravljena izd. Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 329 str.
• Plut, D., Špes, M., Hudoklin, J., Brečko Grubar, V., Jankovič, L., 2000. Varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije : raziskovalna naloga. Ljubljana, Znanstveni inštitut FF; Novo mesto, ACER, 365 str.
Pri anonimnih monografskih publikacijah (zborniki, enciklopedije… ) navedemo naslov dela, leto izdaje, izdajo, kraj izdaje, založbo, število strani in knjižno zbirko.
• Enciklopedija Slovenije. Knj. 2. 1988. Ljubljana, Mladinska knjiga, 416 str.
• Program izobraževanja 2001. 2000. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 48 str.
• Statistični letopis Republike Slovenije 2000. 2000. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 687 str.
• Letni pregled turizma 1991. 1994. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (Rezultati raziskovanj, 608, 137 str.)
• Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Knj. 7. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961 in 1971 ter stanovanja 1971. 1975. Beograd, Zvezni zavod za statistiko, 502 str.
• Republika Slovenija - popis 1991. Prebivalstvo po narodnostni pripadnosti. 1991. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (računalniški izpis)
• Klimatografija Slovenije. Količina padavin : obdobje 1951-1990. 1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 str.
• Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrišer, I. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, 501 str.
• Methods in human geography. 1997. Flowerdew, R., Martin, D. (ed.). Harlow, Longman, 296 str.
• Slovenija : pokrajine in ljudje. 1999. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str.
• Geografija. 2001. Tržič, Učila International, 682 str. (Zbirka tematski leksikoni)
• Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 1. Zahodni del Slovenije. 1968. Savnik, R. (ur.). Ljubljana, Državna založba Slovenije, 487 str.
• Geografija. 1985. 3. izd. Ljubljana, Cankarjeva založba, 272 str. (Leksikoni Cankarjeve založbe)
• Študija ranljivosti okolja. 2002. Špes, M. (ur.). Ljubljana, ZRC. (Geographica Slovenica, 35/1-2, 150 str.)
Primer navajanja zakonov:
• Zakon o varstvu okolja. 1993. Uradni list RS, 32, str. 1750-1769.
Pri navajanju člankov iz revij navajamo vse avtorje, leto izdaje revije, naslov članka, naslov revije, letnik revije, številko revije in obseg članka.
• Senegačnik, J., 1994. Albanija - država, ki se vrača iz izolacije. Geografski obzornik, 41, 3, str. 3-13.
• Bičanić, Z., Baković, T., 2000. Temperatura, slanost in gostota morske vode v severnem Jadranu. Geografski vestnik, 72, 1, str. 41-51
• Prica, D., Marjanac, T., Mrak, I., 1999. Vrste grižina i njihov nastanak na području Velebita. Acta geographica Croatica, 34, str. 31-58
• Cecić, I., Živčić, M., Deterding, M., Gosar, A., 1998. Potresi v Sloveniji leta 1997. Ujma, 12, str. 26-36
• Plut, D., 2004. Preveč je umazane in potratne industrije. Delo. Sobotna priloga, 46, (6. marec 2004), str. 17
• Ogrin, D., 1993. Burja v Primorju: pod zračnim slapom. Primorske novice, 47, (12. februar 1993), str. 25
Pri navajanju sestavkov iz knjig in zbornikov navajamo vse avtorje, leto izdaje, naslov sestavka, naslov knjige, kraj izdaje, založbo, v oklepaju (če je objavljeno v serijski publikaciji) naslov ter številko serijske publikacije in obseg sestavka.
• Lovrenčak, F., 1996. Pedogeografska regionalizacija Spodnjega Podravja s Prlekijo. V: Spodnje Podravje s Prlekijo. 17. zborovanje slovenskih geografov, Ptuj, 23.-26. oktobra 1996. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 37-42
• Pak, M., 1993. Nekateri elementi povezovanja Slovenije s sosednjimi državami. V: Geografski aspekti obmejnosti in regionalnega razvoja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. (Dela, 10, str. 21-30)
• Špes, M., Plut, D., 1982. Socialnogeografsko proučevanje degradiranih območij v nekaterih slovenskih mestih. V: 20 let socialne geografije v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. (Geographica Slovenica, 13, str. 28-39)
Pri kartah navedemo naslov karte, vrsto karte, leto izdaje, izdajo, merilo, kraj izdaje, založbo.
• Avtokarta Slovenije. 1993. 1. izd. 1:540.000. Ljubljana, Kompas Hertz Rent a car
• Maribor : karta mesta. 1997. 1:10.000. Maribor, Redis
• Domžale : pregledna karta občine. 1987. 1:50.000. Domžale, Geodetska uprava občine
• Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 92, Zali Log. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije
• Osnovna državna karta. Ajdovščina-1. 1968. 1:5.000. Beograd, Zvezna geodetska uprava SFRJ
• Republika Slovenija. Temeljni topografski načrt. Bled-7. 1990. 1.5.000. Ljubljana, Republiška geodetska uprava
• Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-52, L 33-51, Beljak in Ponteba. 1987. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod
• Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač listov Beljak in Ponteba. 1987. Beograd, Zvezni geološki zavod, 58 str.
Pri atlasih navedemo naslov atlasa, leto izdaje, izdajo, kraj izdaje, založbo in število strani.
• Veliki atlas sveta. 1997. 2. popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str.
• Geografski atlas Slovenije : država v prostoru in času. 1998. Ljubljana, DZS, 360 str.
Pri navajanju prispevkov z interneta se obvezno navede priimek in ime avtorja, naslov prispevka, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja.
• Purcell, D, 2001. The Slovenian state on the internet. URL: http://www.ff.uni.lj.si/geo/ (citirano 3. 3. 2000)
• Nekaj šolskih izobraževalnih omrežij po svetu. URL: http://ro.zrsss.si/borut/internet (citirano 20.3.2000)
• Statistični urad Republike Slovenije. URL: http://www.stat.si (citirano 8. 3. 2004)
Pri navanju člankov iz elektronskih revij dostopnih preko servisov (ScienceDirect…) navajamo avtorja, leto izdaje revije, naslov članka, naslov revije, letnik revije, številko revije,servis, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja.
• Mageean, J., Nelson, J.D., 2003. The evaluation of demand responsive transport services in Europe. Journal of transport geography, 11, 4. ScienceDirect. URL: http:// www.sciencedirect.com (citirano 7.1.2003)
• Bremmer, L., Aquilar, A.G., 2002. Luxury tourism and regional economic development in Mexico. Professional geographer, 54, 4. EBSCOhost. URL: http:// search.global.epnet.com (citirano 7.1.2003)
Pri navajanju člankov iz revij v elektronski obliki navajamo avtorja, naslov članka, revijo, letnik, številko in enotni naslov vira (URL).
• Ogrin, D., 2003. Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mikroklimatskih tipov v Sloveniji. Geografski vestnik, 75, 1. (online). URL: http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm (citirano 2.3.2004)
Pri navajanju optičnih diskov (CD-ROM) se navede priimek in ime avtorja, leto izdaje, naslov dela, kraj izdaje, založbo in oznako gradiva.
• Mišić, M., 1999. Glineni minerali v paleozojskih in mezozojskih karbonatnih formacijah Slovenije. Ljubljana, samozaložba. CD-ROM.
Pri navajanju ustnih ali neobjavljenih virov navedemo avtorja informacije, prosto oblikujemo temo, v oklepaju navedemo način pridobitve in čas informacije.
• Kranjc, J., 2000. Razvoj podjetja Zelena dolina. Ljubljana. (osebni vir, marec 2000)
Ostalo
- Evidenčni list seminarskih nalog in diplomskega dela (pdf 72kb).
Navodila za izdelavo seminarskih nalog in pisnih vaj na Oddelku za geografijo
Seminarska naloga in pisna vaja
Seminarska naloga je pisni izdelek, v katerem študent/-ka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo seminarske naloge. Seminarska naloga je rezultat samostojnega dela študenta/študentke geografije, lahko pa je tudi rezultat dela dveh ali več študentov/študentk, pri čemer mora biti jasno razviden prispevek posameznika. Študent/-ka geografije v času dodiplomskega študija geografije izdela dve seminarski nalogi, ki ju hrani oddelčna knjižnica.
Pisna vaja je samostojni pisni izdelek, ki ga posameznik ali skupina študentov/študentk pripravi in običajno tudi predstavi v okviru vaj ali seminarja pri posameznem predmetu. Pisne vaje se oblikujejo po pravilih za oblikovanje seminarskih nalog.
Izbira teme seminarske naloge
Pri izboru teme seminarske naloge mora študent/-ka upoštevati pravilo, da je treba na samostojni nepedagoški smeri izbrati temo diplomskega dela iz usmeritvenega področja, medtem ko na dvopredmetni pedagoški smeri iz izbranega predmeta vpisanega študijskega programa, zato s teh področij ne sme opravljati seminarske naloge. Prav tako se ob prijavi diplomskega dela pri vseh študentih/študentkah dosledno preverja zastopanost fizično-, družbeno-in regionalnogeografskih vsebin pri seminarskih nalogah in diplomskem delu. Območje, ki ga želi kasneje študent/-ka obravnavati v diplomskem delu, se mora razlikovati od tistih, ki jih bo predstavil/-a v seminarskih nalogah.
Teme seminarskih nalog se lahko izbirajo med vsemi geografskimi predmeti, ki se v času študija predavajo na oddelku za geografijo (z izjemo uvoda v geografijo), študent/-ka pa ima možnost izbire mentorja med vsemi učitelji na oddelku.
Pri predmetih, kjer je študijski program usmerjen predvsem v osvajanje metod dela, kot so npr. didaktika, GIS-i itd., se mora pri seminarski nalogi izhajati iz geografskih vsebin in pojavov.
Seminarske naloge, ki obravnavajo specifične naravno- oziroma družbenogeografske pojave ali procese v drugih državah ali kontinentih, sodijo med fizično- oziroma družbeno geografske. Podobno je npr. z geografijo krasa, ki je sicer uvrščena med regionalnogeografske predmete, lahko pa se raziskujejo pojavi ali procesi, ki bodo nalogo uvrstili med naravno- ali družbenogeografsko.
Delitev predmetov pri izboru seminarskih nalog in diplomskih del
FIZIČNA GEOGRAFIJA
Geomorfologija, Klimatogeografija, Hidrogeografija, Pedogeografija z biogeografijo, Izbrana poglavja iz geografije-geografija naravnih nesreč, Matematična geografija**
DRUŽBENA GEOGRAFIJA
Geografija poselitve, Ekonomska geografija, Geografija turizma*, Geografija prometa, Politična geografija*, Urbana geografija, Geografija podeželja
REGIONALNA GEOGRAFIJA in TEORETSKO-METODOLOŠKI PREDMETI
Kvantitativne metode za geografe**, GIS in kartografija**, Geografija Evrope, Geografija Azije, Geografija Afrike, Geografija Severne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije in Oceanije, Geografija Latinske Amerike, Pokrajinska ekologija, Regionalno planiranje*, Varstvo geografskega okolja*, Geografija krasa*, Geografija Slovenije, Regionalna analiza, Teorija geografije, Didaktika geografije**, Geografija JV Evrope
* seminarske naloge iz teh predmetov ne morejo delati študenti, ki bodo izbrali to usmeritev.
** poudarek na geografski vsebini.
Izbira mentorja/mentorice seminarskih nalog
Temo seminarske naloge izbere študent/-ka v soglasju z izbranim mentorjem/mentorico. Če izbrani mentor/mentorica meni, da tema ni iz njegovega oz. njenega strokovnega področja, napoti kandidata/kandidatko k drugemu visokošolskemu učitelju oz. učiteljici. Študent/-ka sme zamenjati mentorja/mentorico, v kolikor se s tem strinja najprej prvotni in nato še novi mentor/mentorica. Za zamenjavo teme ali mentorstva pri seminarskih nalogah zadostuje dogovor vpletenih.
Prijava teme, predložitev in predstavitev seminarskih nalog
Evidenca seminarskih nalog in diplomskega dela se za vsakega posameznega študenta vodi na posebnem predpisanem obrazcu, ki ga hrani tajništvo oddelka (Evidenčni list seminarskih nalog in diplomskega dela). Izdelava prve seminarske naloge je za študente/študentke samostojne nepedagoške smeri pogoj za vpis v 3. letnik, za študente/študentke dvopredmetne pedagoške smeri pa pogoj za vpis v 4. letnik. Študent/-ka odda seminarsko nalogo v enem izvodu mentorju, ki jo nato posreduje oddelčni knjižnici. Oddajo seminarske naloge na evidenčnem listu potrdita tako mentor kot tudi knjižnica. Pred oddajo prošnje za odobritev naslova diplomskega dela mora študent/-ka sprejeti ali izdelati tudi drugo seminarsko nalogo, kar s podpisom na evidenčnem listu potrdi izbrani mentor. Drugo seminarsko nalogo mora študent/-ka izdelati in oddati najkasneje do zagovora diplomskega dela pred študenti, kar dokazuje s potrdilom knjižnice na evidenčnem listu.
Študent/-ka mora predložiti seminarsko nalogo v pregled mentorju/mentorici v pisni obliki (v elektronski le izjemoma in po predhodnem dogovoru z mentorjem/mentorico). Seminarska naloga mora biti pregledana najpozneje v dveh mesecih, v nasprotnem primeru lahko študent/-ka zahteva zamenjavo mentorja/mentorice. Študent/-ka mora upoštevati pripombe mentorja/mentorice in ustrezno popraviti seminarsko nalogo. O tem, kdaj je seminarska naloga zaključena, odloča izbrani mentor/mentorica. Seminarsko nalogo se predstavi v ustreznem seminarju najkasneje do konca naslednjega študijskega leta.
Seminarsko nalogo je treba oddati vezano v papirnato mapo s sponko. V spodnjem desnem kotu platnic je nalepka s podatki o nalogi. Nalepka je na voljo v oddelčni knjižnici. Kartografsko gradivo v prilogi je potrebno ožigosati. Ustrezni žig je na voljo v oddelčni knjižnici, lahko pa si ga sami prekopirate na karto iz priložene datoteke (žig).
Oblikovanje seminarskih nalog in pisnih vaj
Oblikovanje in obvezna poglavja
Seminarske naloge in pisne vaje morajo biti oblikovno in jezikovno korektne. Napisane morajo biti v slovenskem jeziku in vsebovati naslednje dele in poglavja: naslovnico, kazalo, uvod, osrednji del, zaključek, vire in literaturo ter morebitne priloge. Besedilo naj bo enostransko natiskano na papirju formata A4, velikost črk naj bo 12, razmik 1,5 vrstice.
NASLOVNA STRAN (priloga) seminarskih nalog in pisnih vaj naj vsebuje naslednje podatke:
• naziv univerze, fakultete in oddelka z velikimi črkami, približno 20 mm pod zgornjim robom;
• oznaka dela (seminarska naloga ali pisna vaja);
• naslov dela;
• podnaslov dela;
• navedba študijskega programa;
• ime in priimek, akademski in znanstveni naziv mentorja naloge;
• ime in priimek avtorja, približno 30 mm od spodnjega roba desno;
• kraj in leto izida naloge, približno 30 mm od spodnjega roba levo.
KAZALO vseh poglavij in podpoglavij z navedbo strani.
UVOD - v njem je naveden namen in cilj naloge, na kratko razložen način dela, pregled dosedanjih raziskav, terensko delo, uporaba virov, literature ter postavljena delovna hipoteza.
RAZPRAVA IN REZULTATI - vsebuje metodološki in analitični del ter delne zaključke. Poleg teksta so tabele, grafikoni in karte.
ZAKLJUČEK (SKLEPI) - izčrpen povzetek glavnih rezultatov, problemov in predlogov za rešitev le-teh.
LITERATURA IN VIRI
SEZNAM PRILOG (tabele, karte, grafikoni, fotografije, vprašalniki, itd.).
Poglavja členimo v podpoglavja na naslednji način:
• 3. Naslov poglavja
• 3.1. Naslov podpoglavja
• 3.1.1.
Citiranje
Zahteva, od katere ni mogoče odstopiti je, da avtor dela ve za izvor vsakega uporabljenega vira in loči lastne od prevzetih trditev. V tekstu naj bodo vsi citati opremljeni z navedbo vira oziroma literature.
Citira se z navedbo vira v oklepaju s pomočjo priimka avtorja in letnice izida vira.
Primer: (Ilešič, 1979)
Navajamo največ tri avtorje.
Primer: (Prica, Marjanac, Mrak, 1999)
Če je avtorjev več, navajamo prvega in dodamo »et al.«.
Primer: (Plut et al., 2000)
Več virov v citatu ločimo med sabo s podpičjem.
Primer: (Ilešič, 1979; Gams, 1990)
Pri citiranju zbornikov, statističnih publikacij itd. navajamo naslov zbornika in leto izida. Dolge naslove lahko krajšamo.
Primer: (Statistični letopis Republike Slovenije 2003, 2003) ali (Statistični letopis…, 2003)
Sekundarne vire (viri, ki jih povzamemo po drugih virih) označimo s »cv: ».
Primer: (cv: Lovrenčak, 2001)
Pri citiranju virov z interneta navedemo avtorja (če je znan) ali naslov spletne strani. Navedemo tudi letnico objave (če je znana, sicer pa leto prevzema navedb s spleta).
Primera: (Ogrin, 2003)
(Statistični urad…, 2003a)
(Statistični urad…, 2003b)
Pri tem načinu je končni seznam virov sestavljen po abecednem redu avtorjev, če pa avtor ni naveden, pa po abecednem redu naslova dela. Zakonski predpisi se navedejo na koncu seznama.
Dobesedni prepisi iz vira morajo biti dosledno pod narekovaji in za njimi navedba vira. Če je izrabljena le ena misel ali delni podatek in ne glavni zaključek celotnega dela, je potrebno pri navajanju obvezno označiti tudi stran knjižnega vira
Primer: (Ilešič, 1979, str. 51).
Če je večina gradiva povzetega po enem viru (terensko delo, arhivi HMZ,. ), se to navede v uvodu. V tem primeru je potrebno navesti le ostale vire.
PRIMERI NAVAJANJA LITERATURE lN VIROV
V seznamu virov in literature navedemo pri monografskih publikacijah priimek in ime avtorja (navedemo vse avtorje), leto izdaje, naslov dela, izdajo, kraj izdaje, založbo, število strani in knjižno zbirko.
• Vrišer, I., 1998. Uvod v geografijo. 6. izd. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 458 str.
• Mansoor, A., 2001. Pokrajinska občutljivost in onesnaženost zraka v Ljubljani : diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 86 str.
• Melik, A., 1960. Slovenija. Knj. 4. Slovensko primorje. V Ljubljani, Slovenska matica, 546 str.
• Sever, B., 1993. Pomurje A-Ž. 2. dopolnjena in prenovljena izd. Murska Sobota, Pomurska založba, 213 str. (Zbirka Slovenija total)
• Rakovec, J., Vrhovec, T., 2000. Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. 2. popravljena izd. Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 329 str.
• Plut, D., Špes, M., Hudoklin, J., Brečko Grubar, V., Jankovič, L., 2000. Varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije : raziskovalna naloga. Ljubljana, Znanstveni inštitut FF; Novo mesto, ACER, 365 str.
Pri anonimnih monografskih publikacijah (zborniki, enciklopedije… ) navedemo naslov dela, leto izdaje, izdajo, kraj izdaje, založbo, število strani in knjižno zbirko.
• Enciklopedija Slovenije. Knj. 2. 1988. Ljubljana, Mladinska knjiga, 416 str.
• Program izobraževanja 2001. 2000. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 48 str.
• Statistični letopis Republike Slovenije 2000. 2000. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 687 str.
• Letni pregled turizma 1991. 1994. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (Rezultati raziskovanj, 608, 137 str.)
• Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Knj. 7. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961 in 1971 ter stanovanja 1971. 1975. Beograd, Zvezni zavod za statistiko, 502 str.
• Republika Slovenija - popis 1991. Prebivalstvo po narodnostni pripadnosti. 1991. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (računalniški izpis)
• Klimatografija Slovenije. Količina padavin : obdobje 1951-1990. 1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 str.
• Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrišer, I. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, 501 str.
• Methods in human geography. 1997. Flowerdew, R., Martin, D. (ed.). Harlow, Longman, 296 str.
• Slovenija : pokrajine in ljudje. 1999. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str.
• Geografija. 2001. Tržič, Učila International, 682 str. (Zbirka tematski leksikoni)
• Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 1. Zahodni del Slovenije. 1968. Savnik, R. (ur.). Ljubljana, Državna založba Slovenije, 487 str.
• Geografija. 1985. 3. izd. Ljubljana, Cankarjeva založba, 272 str. (Leksikoni Cankarjeve založbe)
• Študija ranljivosti okolja. 2002. Špes, M. (ur.). Ljubljana, ZRC. (Geographica Slovenica, 35/1-2, 150 str.)
Primer navajanja zakonov:
• Zakon o varstvu okolja. 1993. Uradni list RS, 32, str. 1750-1769.
Pri navajanju člankov iz revij navajamo vse avtorje, leto izdaje revije, naslov članka, naslov revije, letnik revije, številko revije in obseg članka.
• Senegačnik, J., 1994. Albanija - država, ki se vrača iz izolacije. Geografski obzornik, 41, 3, str. 3-13.
• Bičanić, Z., Baković, T., 2000. Temperatura, slanost in gostota morske vode v severnem Jadranu. Geografski vestnik, 72, 1, str. 41-51
• Prica, D., Marjanac, T., Mrak, I., 1999. Vrste grižina i njihov nastanak na području Velebita. Acta geographica Croatica, 34, str. 31-58
• Cecić, I., Živčić, M., Deterding, M., Gosar, A., 1998. Potresi v Sloveniji leta 1997. Ujma, 12, str. 26-36
• Plut, D., 2004. Preveč je umazane in potratne industrije. Delo. Sobotna priloga, 46, (6. marec 2004), str. 17
• Ogrin, D., 1993. Burja v Primorju: pod zračnim slapom. Primorske novice, 47, (12. februar 1993), str. 25
Pri navajanju sestavkov iz knjig in zbornikov navajamo vse avtorje, leto izdaje, naslov sestavka, naslov knjige, kraj izdaje, založbo, v oklepaju (če je objavljeno v serijski publikaciji) naslov ter številko serijske publikacije in obseg sestavka.
• Lovrenčak, F., 1996. Pedogeografska regionalizacija Spodnjega Podravja s Prlekijo. V: Spodnje Podravje s Prlekijo. 17. zborovanje slovenskih geografov, Ptuj, 23.-26. oktobra 1996. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 37-42
• Pak, M., 1993. Nekateri elementi povezovanja Slovenije s sosednjimi državami. V: Geografski aspekti obmejnosti in regionalnega razvoja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. (Dela, 10, str. 21-30)
• Špes, M., Plut, D., 1982. Socialnogeografsko proučevanje degradiranih območij v nekaterih slovenskih mestih. V: 20 let socialne geografije v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. (Geographica Slovenica, 13, str. 28-39)
Pri kartah navedemo naslov karte, vrsto karte, leto izdaje, izdajo, merilo, kraj izdaje, založbo.
• Avtokarta Slovenije. 1993. 1. izd. 1:540.000. Ljubljana, Kompas Hertz Rent a car
• Maribor : karta mesta. 1997. 1:10.000. Maribor, Redis
• Domžale : pregledna karta občine. 1987. 1:50.000. Domžale, Geodetska uprava občine
• Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 92, Zali Log. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije
• Osnovna državna karta. Ajdovščina-1. 1968. 1:5.000. Beograd, Zvezna geodetska uprava SFRJ
• Republika Slovenija. Temeljni topografski načrt. Bled-7. 1990. 1.5.000. Ljubljana, Republiška geodetska uprava
• Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-52, L 33-51, Beljak in Ponteba. 1987. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod
• Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač listov Beljak in Ponteba. 1987. Beograd, Zvezni geološki zavod, 58 str.
Pri atlasih navedemo naslov atlasa, leto izdaje, izdajo, kraj izdaje, založbo in število strani.
• Veliki atlas sveta. 1997. 2. popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str.
• Geografski atlas Slovenije : država v prostoru in času. 1998. Ljubljana, DZS, 360 str.
Pri navajanju prispevkov z interneta se obvezno navede priimek in ime avtorja, naslov prispevka, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja.
• Purcell, D, 2001. The Slovenian state on the internet. URL: http://www.ff.uni.lj.si/geo/ (citirano 3. 3. 2000)
• Nekaj šolskih izobraževalnih omrežij po svetu. URL: http://ro.zrsss.si/borut/internet (citirano 20.3.2000)
• Statistični urad Republike Slovenije. URL: http://www.stat.si (citirano 8. 3. 2004)
Pri navanju člankov iz elektronskih revij dostopnih preko servisov (ScienceDirect…) navajamo avtorja, leto izdaje revije, naslov članka, naslov revije, letnik revije, številko revije,servis, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja.
• Mageean, J., Nelson, J.D., 2003. The evaluation of demand responsive transport services in Europe. Journal of transport geography, 11, 4. ScienceDirect. URL: http:// www.sciencedirect.com (citirano 7.1.2003)
• Bremmer, L., Aquilar, A.G., 2002. Luxury tourism and regional economic development in Mexico. Professional geographer, 54, 4. EBSCOhost. URL: http:// search.global.epnet.com (citirano 7.1.2003)
Pri navajanju člankov iz revij v elektronski obliki navajamo avtorja, naslov članka, revijo, letnik, številko in enotni naslov vira (URL).
• Ogrin, D., 2003. Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mikroklimatskih tipov v Sloveniji. Geografski vestnik, 75, 1. (online). URL: http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm (citirano 2.3.2004)
Pri navajanju optičnih diskov (CD-ROM) se navede priimek in ime avtorja, leto izdaje, naslov dela, kraj izdaje, založbo in oznako gradiva.
• Mišić, M., 1999. Glineni minerali v paleozojskih in mezozojskih karbonatnih formacijah Slovenije. Ljubljana, samozaložba. CD-ROM.
Pri navajanju ustnih ali neobjavljenih virov navedemo avtorja informacije, prosto oblikujemo temo, v oklepaju navedemo način pridobitve in čas informacije.
• Kranjc, J., 2000. Razvoj podjetja Zelena dolina. Ljubljana. (osebni vir, marec 2000)
Ostalo
- Evidenčni list seminarskih nalog in diplomskega dela (pdf 72kb). |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
baba11
Pridružen/-a: 06.11. 2014, 06:50
Prispevkov: 1
|
| Objavljeno: 06 Nov 2014 06:51 Naslov sporočila: |
|
|
Naslov diplomske naloge mora obsevati njegovo vsebino. Naslov diplomskega dela mora biti
jasen, kratek, natančen in privlačen. Na začetku pisanja študent najprej določi delovni naslov,
ko je naloga končana, pa končni naslov, ki se od delovnega ne sme bistveno razlikovati (3).
V prilogi 1 je prikazana struktura platnice diplomske naloge. Prvi list trdo vezanega izvoda je
prazen list.
_________________
harry |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
