Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y

opombe 11 točk ležeče
teksti v glavi in nogi 9 točk ležeče.
alternativno tretja možnost (Tahoma):
• Pisava (font): Tahoma (standardna pisava v MS Windows).
• Velikost pisave:
tekst 11 točk z normalnim enojnim razmakom vrstic, obojestransko poravnan
naslovi glavnih poglavij (X) 15 točk krepko
naslovi podpoglavij 1. reda (X.X) 13 točk krepko
izjemoma: naslovi podpoglavij 2. reda (X.X.X) 11 točk krepko
podpisi k slikam in tabelam 11 točk ležeče
opombe 10 točk ležeče
teksti v glavi in nogi 8 točk ležeče.
• Izbrana vrsta pisave velja tudi za naslove poglavij, glave in noge itd.
• Robovi po tej predlogi.
• Glava in noga po tej predlogi. V glavi (in tudi na naslovni strani) navedemo nivo
študija. V nogi navedemo ime in priimek kandidata in naslov naloge.
• Vsako glavno poglavje začnemo na novi strani.
• Drobljenje vsebine v majhna podpoglavja ni zaželeno. Če je le mogoče,
podpoglavij 2. reda ne uporabljamo; eventualno navajamo le poudarjene naslove
(slog: Naslov 4) brez številke.
• Na dnu strani ne sme biti praznega prostora, če na naslednji strani ni novega

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Ovitek magistrske naloge naj bo izdelan po vzorcu. Ovitek naj bo temno modre
barve, napisi na njem srebrne barve.
Obseg in tisk:
Magistrska naloga praviloma obsega od 40 do 100 strani.
Natisnjena je lahko tudi obojestransko.
2.3 PODPOGLAVJE ....
Morebitne sprotne opombe avtomatsko številčimo 1 in izpisujemo na dnu strani.
Preveč opomb ni zaželeno.
1 Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe. Besedilo sprotne opombe.
Besedilo sprotne opombe.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
3 OBSTOJEČE STANJE ....
3.1 POSNETEK STANJA ....
Kadar gre za prenovo procesov, najprej izvedemo posnetek obstoječega stanja.
Za izvedbo posnetka je koristno uporabiti neko orodje za modeliranje procesov (npr.
ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok diagramov. Posnetek
komentiramo tudi verbalno.
Slika 2: Naziv slike .........
Če uporabljamo slike iz drugih virov (skenirane ali zajete z zaslona, pa tudi
prerisane), je v podpisu k sliki obvezno navajamo vir.
Slike se številčijo rastoče od 1 dalje (slog: Slika). Slike navedemo v kazalu slik na
koncu naloge. Grafi se smatrajo za slike.
Slike so vključene med besedilo in ne smejo presegati roba besedila; lahko so
nekoliko zamaknjene od levega robu. Pri manjših slikah sicer lahko uporabimo
oblivanje z besedilom, vendar to ni priporočljivo. Pretirano barvno pisane slike niso
zaželene.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
Slika 3: … (Vir 2003)
Za vse citate oziroma uporabo idej iz literature vedno navedemo vir. Vire v besedilu
navajamo na enega od naslednjih načinov:
" ... kot navaja Smith (2003), se metoda uporablja ...", ali
" ... kot je navedeno v (Smith 2003), je potrebno ...", ali
" ... v skladu s (Smith, 2003, stran 234) ter (Johnson in drugi, 2001, 2002) pa je ..."
V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski
podatki (glej primer).
Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze
raztolmačimo na koncu dela.
Poglavje o obstoječem stanju predstavlja (poleg poglavja o prenovljenem stanju)
glavnino naloge – 30 % naloge.
3.2 KRITIČNA ANALIZA .....
3.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ....
V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti
obstoječega stanja.
AAA BBB CCC ....
111 121 131 ...
112 122 132 ...
113 123 133 ...
... ... ...
Tabela 1: ...
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
Tabele številčimo ločeno od slik, a na isti način (slog: Slika). Tudi tabele ne smejo
segati preko roba strani. Za velike tabele uporabimo ležečo obliko.
Vse slike in tabele navedemo v kazalih slik in tabel na koncu dela.
Če kakih slik ali tabel ne moremo vključiti med besedilo, jih dodamo kot prilogo na
konec besedila in navedemo v spisku prilog.
3.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!)....
Raje navedemo poudarjen naslov (slog: Naslov 3)
Besedilo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ....)
4.1 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
Tudi za predstavitev koncepta prenove je koristno uporabiti neko orodje za
modeliranje procesov (npr. ARIS, Income, ViFlow, Visio ...) ali tehniko blok
diagramov. Prenovljeni proces komentiramo tudi verbalno.
Poglavje o prenovljenem stanju predstavlja (poleg poglavja o obstoječem stanju)
glavnino naloge - 40% naloge.
4.2 PODPOGLAVJE NA PRVEM NIVOJU ....
4.2.1 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (izjemoma!) ...
Prenova...
Prenova...
4.2.2 PODPOGLAVJE NA DRUGEM NIVOJU (Izjemoma!) ...
Prenova....
Prenova....
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
5 ZAKLJUČKI
5.1 OCENA UČINKOV
Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo – če je le mogoče – oceniti
tudi kvantitativno.
5.2 POGOJI ZA UVEDBO
Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).
5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA
Nakažemo možnosti nadaljnjega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.
Zaključno poglavje naj obsega 10 % naloge.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo ... študija
Ime in priimek: Naslov magistrske naloge Stran X od Y
LITERATURA IN VIRI
Knjige:
Dolžan, J. (2002) Knjiga ta in ta, Tiskarna, Ljubljana.
Smith, S.I. (2003) Business Information Systems in Organization, Book Publishing,
New York.
Poglavje v knjigi:
Kovač, M. (2003) Poglavje o temi A. Knjiga Tapata - izbrana poglavja (Novak, A.,
Dolžan, B., Kranjec, C., uredniki) , strani 234-345, Založba, Kraj.
Werner, G. (2001) Facts about Theme B. Business and Informatics: Selected Topics
(Wilkinson, F., Editor), strani 111-222, Publishing House, Town.
Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003) Članek, ki obravnava temo to in to, Organizacija, 31(4), strani
234-345.
Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta,
2002.
Učitelj, J. (2001) Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.
Spletne strani:
Vsebina spletne strani. http://www.stran-ta-in-ta.com
Navajanje samo naslova spletne strani ni dovolj. http://www.druga.stran.org
Napisati datum, ko je bil spletni naslov obiskan.
Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH IZDELKOV
Navodila za oblikovanje pisnih izdelkov so bila sprejeta na 60., redni seji Senata UP FM dne 29. 6. 2012.

III
POVZETEK
Povzetek naj na kratko opredeli specifično temo, ki jo zaključno delo obravnava, predvsem pa naj na kratko, jasno in čim bolj preprosto povzame poglavitne rezultate, zaključke, ugotovitve … dela. Splošne misli in ugotovitve v povzetek ne sodijo; uvrstite jih v uvod. Zapisan naj bo v strnjenem odstavku, obsega naj 80–100 besed, ubeseden naj bo brezosebno oz. v trpniku in v sedanjem času.
Ključne besede: beseda1, beseda2, beseda3, beseda4, beseda5.
SUMMARY
Translate the summary in English language.
Keywords: word1, word2, word3, word4, word5.
UDK:

V
VSEBINA
1 Tipologija in osnovni izgled pisnih izdelkov .................................................................... 1
2 Oblikovanje besedila .......................................................................................................... 3
2.1 Predhodne in dodatne sestavine pisnih izdelkov .......................................................... 3
2.1.1 Naslovna stran in platnica ................................................................................ 4
2.1.2 Povzetek ........................................................................................................... 4
2.1.3 Zahvala ............................................................................................................ 5
2.1.4 Kazalo vsebine ................................................................................................. 5
2.1.5 Kazalo ponazoril .............................................................................................. 5
2.1.6 Seznam krajšav ................................................................................................ 5
2.1.7 Seznam literature ............................................................................................. 5
2.1.8 Priloge .............................................................................................................. 6
2.2 Številčenje strani .......................................................................................................... 6
2.3 Velikost papirja in robovi besedila ............................................................................... 7
2.4 Pisava ........................................................................................................................... 7
2.5 Razmiki med vrsticami ................................................................................................ 8
2.6 Seznami ........................................................................................................................ 8
2.7 Sprotna opomba ........................................................................................................... 8
2.8 Členitev besedila .......................................................................................................... 9
2.9 Oblikovanje ponazoril ................................................................................................ 10
3 Prevzemanje in dokumentiranje virov ........................................................................... 12
3.1 Oblikovanje in umeščanje bibliografskega sklica ...................................................... 12
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov ...................................................... 12
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov .................................................. 13
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov ............................................................................. 14
3.2.1 Način zapisa avtorjev ..................................................................................... 19
3.2.2 Kaj pišemo poševno? ..................................................................................... 19
3.2.3 Dodatni napotki ............................................................................................. 19
4 Nekaj napotkov za boljši jezik ......................................................................................... 21
4.1 Ločila......................................................................................................................... 21
4.2 Enote: kg, m, %, EUR … ........................................................................................... 21
4.3 Datumi ........................................................................................................................ 21
4.4 Osebna imena ............................................................................................................. 22
4.5 Imena gospodarskih družb ......................................................................................... 22
4.6 Tujke.......................................................................................................................... 22
4.7 Kratice ........................................................................................................................ 23
4.8 Številke ....................................................................................................................... 23
4.9 Neprimerna (nepravilna) raba nekaterih besed in besednih zvez............................... 23
Literatura ............................................................................................................................... 25
Priloge ..................................................................................................................................... 27

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

PONAZORILA
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 3
Slika 2: Sestavine zaključnega dela ........................................................................................ 4
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 11
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del ....................................................................... 2
Preglednica 2: Številčenje strani .............................................................................................. 7
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ............................................ 10
Opomba: Namesto skupnega kazala za vsa ponazorila lahko izdelate ločeni kazali, ki si lahko sledita na isti strani:
SLIKE
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 3
Slika 2: Sestavine zaključnega dela ........................................................................................ 4
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 11
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del ....................................................................... 2
Preglednica 2: Številčenje strani .............................................................................................. 7
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ............................................ 10
VII
KRAJŠAVE
FM Fakulteta za management Koper
UP Univerza na Primorskem
Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije
d. d. delniška družba
d. o. o. družba z omejeno odgovornostjo
s. p. samostojni podjetnik posameznik
tj. to je
t. i. tako imenovani
Opomba: Zgoraj so navedene nekatere kratice in okrajšave, ki so običajno rabljene napačno. V svoj seznam krajšav vključite le tiste krajšave, ki niso splošno znane.

1
1 TIPOLOGIJA IN OSNOVNI IZGLED PISNIH IZDELKOV
Navodila pred vami veljajo za vse pisne izdelke študentov – od nalog pri predmetih do zaključnih del študijskega programa. Med zaključna dela uvrščamo zaključno projektno in diplomsko nalogo na 1. stopnji študija, magistrsko nalogo na 2. stopnji študija, magistrsko nalogo (znanstveni magisterij) ter doktorsko disertacijo na 3. stopnji študija.
Osnovne značilnosti pisnih izdelkov so naslednje: izdelava z urejevalnikom besedil (npr. MS Office, OpenOffice.org), zaključno delo mora biti pisano v prvi osebi množine, zaključno delo mora biti jezikovno neoporečno in lektorirano – za jezikovno ustreznost zaključnega dela je odgovoren študent, obseg zaključnih del (brez predhodnih sestavin in prilog) je predstavljen v preglednici 1.
2
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del
Zaključno delo
Avtorska pola /
št. znakov
Obseg strani
Vezava
Zaključna projektna naloga
2 avtorski poli/
60000 znakov
30
Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod, elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki vezavi;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi vezavi (modra platnica, zlate črke) in elektronsko verzijo dela na zgoščenki v PDF zapisu.
Diplomska naloga
3 avtorske pole/
90000 znakov
45
Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod, elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki vezavi;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi vezavi (modra platnica, zlate črke) in elektronsko verzijo dela na zgoščenki v PDF zapisu.
Magistrska naloga
(strokovni magisterij)
4 avtorske pole/
120000 znakov
50–70
Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod, elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
oddaja pred zagovorom – tri izvode v mehki vezavi in elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi vezavi (modra platnica, zlate črke) in elektronsko verzijo dela na zgoščenki v PDF zapisu.
Magistrska naloga
(znanstveni magisterij)
6 avtorskih pol/
180000 znakov
90
Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod, elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
oddaja pred zagovorom – tri izvode v mehki vezavi in elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi vezavi (modra platnica, zlate črke) in elektronsko verzijo dela na zgoščenki v PDF zapisu.
Doktorska disertacija
10 avtorskih pol/
300000 znakov
150
Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod, elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki vezavi in en izvod v trdi vezavi (modra platnica, zlate črke);
končna oddaja po zagovoru – dva izvoda v trdi vezavi (modra platnica, zlate črke) in elektronsko verzijo dela na zgoščenki v PDF zapis

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

2 OBLIKOVANJE BESEDILA
Zaključna dela morajo biti urejena in oblikovana v skladu z ustreznim pravilnikom o diplomiranju in s tehničnimi navodili. Napotki v nadaljevanju so z njimi usklajeni. V nadaljevanju so najprej podane splošne zahteve glede podobe in sestave pisnih izdelkov na Fakulteti za management Koper, nato so podrobneje obravnavani podoba strani, pisava, odstavek, členitev besedila itd.
2.1 Predhodne in dodatne sestavine pisnih izdelkov
Vsi pisni izdelki morajo imeti ustrezne predhodne in dodatne sestavine. Na slikah 1 in 2 so prikazane sestavine, predvidene za seminarske naloge in zaključna dela.
Navodila iz tega dokumenta se smiselno uporabljajo glede na pisni izdelek, ki ga študent piše.
Slika 1: Sestavine seminarske naloge
Vir: Kobeja 2002.
4
Slika 2: Sestavine zaključnega dela
Vir: Kobeja 2002.
2.1.1 Naslovna stran in platnica
V prilogi 1 in 2 sta ločeno prikazani obliki platnice in naslovne strani. Platnico uporabljamo zgolj pri zaključnih delih in služi kot vzorec knjigovezu ob pripravi platnice trdo vezanega izvoda dela. Naslovno stran uporabljamo pri vseh pisnih izdelkih.
2.1.2 Povzetek
Dokumentacijska stran, ki se začne na prvi lihi strani za naslovno stranjo, vsebuje slovenski, pri zaključnih delih pa tudi angleški povzetek (oziroma drugače, če je tako določeno z ustreznim, veljavnim pravilnikom). Pod slovenskim povzetkom je od pet do deset ključnih besed oz. besednih zvez v slovenskem jeziku, pod angleškim povzetkom (pri zaključnih delih) pa pet do deset ključnih besed oz. besednih zvez v angleškem jeziku. Spodaj levo je univerzalni decimalni klasifikator (UDK) vsebine dela, ki ga določi knjižnica ob oddaji zaključnega dela v tehnični pregled. Povzetek je napisan v enaki pisavi, z enakim razmikom med vrsticami ter obojestransko poravnavo kot vsebinski del zaključnega dela. Primer dokumentacijske strani je umeščen na ustrezno stran v tem dokumentu.
5
2.1.3 Zahvala
Zahvala ni obvezna sestavina zaključnega dela, po želji pa jo lahko vanj vključimo. Zahvala lahko vsebuje zahvalo mentorju, morebitnemu somentorju in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri nastajanju zaključnega dela. Če se odločimo, da bomo vključili zahvalo v svoje zaključno delo, jo umestimo na liho stran med povzetkom in kazalom vsebine.
2.1.4 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine se začne na prvi lihi strani za dokumentacijsko stranjo. Kaže tako zunanjo kot notranjo členjenost besedila. Zunanjo odraža s svojo hierarhično sestavo, na notranjo oz. vsebinsko pa kažejo posamezni naslovi v kazalu. Vsebuje največ tri ravni naslovov poglavij iz besedila. Vsi naslovi imajo na desni pripisano številko strani, na kateri se poglavje s tem naslovom začenja. Kazalo naslovimo 'Vsebina'. Primer kazala je uporabljen v teh navodilih na str. V.
2.1.5 Kazalo ponazoril
Ponazorila zberemo v kazalu, naslovljenem 'Ponazorila', v katerem so zbrane posebej slike in posebej preglednice. Ponazorila lahko zberemo tudi ločeno: slike v kazalu, naslovljenem 'Slike', in preglednice (tabele) v kazalu, naslovljenem 'Preglednice'. V kazalu mora imeti vsaka postavka oznako, zaporedno številko, naslov in številko strani, na kateri se nahaja. Kazalo ponazoril se začne na novi (ne nujno lihi) strani za kazalom vsebine.
2.1.6 Seznam krajšav
Če je v zaključnem delu več specifičnih, nepoznanih krajšav, jih zberemo, razvežemo in pojasnimo v seznamu krajšav, ki ga, kot zadnjo med predhodnimi sestavinami, postavimo na novo stran za kazalom ponazoril (med kazalom vsebine, kazalom ponazoril in seznamom krajšav torej ni praznih strani). Primer seznama krajšav je umeščen na ustrezno stran v tem dokumentu.
2.1.7 Seznam literature
Seznam literature sodi med dodatne sestavine in se nahaja na prvi lihi strani za sklepom. Strani so oštevilčene v celoti kot v glavnem besedilu. Naslov 'Literatura' je poravnan na sredino, ni oštevilčen desetiško in je viden v kazalu vsebine. V seznamu si bibliografski opisi sledijo v abecednem zaporedju.
Zaradi preglednosti imajo visečo prvo vrstico, kar pomeni, da so naslednje vrstice v posameznem opisu zamaknjene od leve meje besedila za 7,5 mm. Znotraj posameznih opisov

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

v seznamu je razmik med vrsticami enojen, pred opisi pa je razmik 6 točk. Pisava je enaka kot pri osnovnem besedilu, razen kjer je zahtevana ležeča pisava (naslovi del).
Enako velja za naslov 'Viri' in seznam virov. Vire ločimo od literature glede na tip podatkov (statistični, administrativni, kvantitativni podatki ipd.) in ne glede na njihov dostop, tako članek s spletne strani sodi med literaturo in ne med vire.
Če gre za zaključno delo s pravnega področja, je treba pravne vire ločiti od ostalih virov. V tem primeru je treba torej ločeno navesti: literaturo, pravne vire in druge vire. Pravne vire stilsko obravnavamo enako kot literaturo in vire.
Oblikovanje posameznih bibliografskih opisov je posebej opisano v poglavju 3.2.
2.1.8 Priloge
Vse morebitne priloge dodamo na konec dela. Če je prilog več, umestimo tik pred njimi in na prvo liho stran za seznamom literature seznam prilog, naslovljen 'Priloge' (ta naslov je v tem primeru zadnja alineja v kazalu vsebine). Tu so priloge razvrščene, označene in naslovljene.
Primer seznama prilog je umeščen na ustrezno stran v tem dokumentu.
Sestavni deli prilog so običajno: obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključnega dela v slovenskem jeziku (če je zaključno delo napisano v tujem jeziku), terminološki slovar, obsežnejše preglednice in slike, uporabljeni vprašalniki, izpisi računalniške obdelave podatkov, predmetna kazala in podobno.
2.2 Številčenje strani
Številko tekoče strani postavimo na sredino noge strani. Strani predhodnih sestavin (povzetek, kazala, seznam krajšav) oštevilčimo z rimskimi številkami (I, II, III …), ostale pa z arabskimi številkami (1, 2, 3 …).
Morebitnih prilog ne številčimo, zadnja oštevilčena stran je seznam prilog. Posamezne priloge so označene, primer označevanja posameznih prilog je prikazan na koncu tega dokumenta.
Če se posamezna sestavina prične na lihi strani in je pred njo prazna soda stran, slednje (sode strani) ne številčimo.
7
Preglednica 2: Številčenje strani
Sestavina dela
Številčenje strani
Postavitev
Naslovnica
Prva stran, nanjo številke ne zapišemo
/
Povzetek
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje od naslovne strani, zato bo prva rimska številka III
Liha stran za naslovnico
(Zahvala)
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje (V) (neobvezna sestavina)
Liha stran za povzetkom (neobvezna sestavina)
Kazalo vsebine
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje (V oz. VII, če vključimo zahvalo)
Liha stran za povzetkom (oz. za zahvalo)
Kazalo preglednic
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje
Naslednja stran za kazalom vsebine
Kazalo slik
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje
Nadaljujemo na isti strani za preglednicami
Seznam krajšav
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje
Naslednja stran za kazalom slik
Vsebina
Začetek vsebine (Uvod) začnemo številčiti z arabsko številko 1. Od Uvoda dalje celotno vsebino številčimo zaporedno z arabskimi številkami.
Liha stran za predhodno sestavino
Vsako novo poglavje vsebine prične na naslednji strani.
Seznam literature in virov
Z arabskimi številkami – nadaljujemo štetje
Liha stran za vsebino dela
Seznam prilog
Z arabskimi številkami – nadaljujemo štetje
Liha stran za literaturo in viri
2.3 Velikost papirja in robovi besedila
Pri postavitvi dokumenta upoštevajte: format papirja A4 (210 × 297 mm), vsi robovi (notranji, zunanji, zgornji in spodnji) 2,5 cm, številka strani v nogi je od spodnjega roba oddaljena 1,5 cm in je sredinsko poravnana, vsebina naloge naj bo tiskana obojestransko.
2.4 Pisava
Pri izbiri in oblikovanju pisave upoštevajte naslednja navodila: Za vse besedilo se uporablja pisava s serifi – na primer Times New Roman (v starejših urejevalnikih tista z dodatkom CE). Pisava naj bo navadna (pokončni znaki), velikost v osnovnem odstavku pa 12 točk. Pisava nekaterih drugih delov besedila oz. odstavkov ima lahko drugačne lastnosti: na primer opomba pod črto in vir pod ponazorilom naj bodo v manjši pisavi (11 točk), naslovi pa v veliki, krepki ali ležeči. Ležečo pisavo lahko uporabljamo tudi za poudarke med besedilom. Črke in številke ne smejo biti barvne, izogibajmo se tudi barvnim ponazorilom (grafikoni, na primer, so lahko nazorni, tudi če so črno-beli).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Dele besedila, predvsem posamezne besede ali besedne zveze, lahko poudarite z ležečo pisavo, da se ločijo od navadnega besedila.
2.5 Razmiki med vrsticami
Med vrsticami naj bo razmik 1,25. Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene. Posamezne odstavke ločuje razmik 12 točk, ki ga umestimo pred odstavek.
2.6 Seznami
Zaradi boljše preglednosti lahko dele besedila oblikujemo kot oštevilčene sezname ali sezname z vrstičnimi oznakami. Številke oz. vrstične oznake seznama na levi niso zamaknjene.
Številčne sezname uporabimo le, kadar je pomemben vrstni red – na primer pri navajanju postopkov.
Primer:
1. prvi korak,
2. drugi korak,
3. tretji korak.
Če posamezne alineje v seznamu začenjamo z malimi začetnicami, jih končamo z vejico ali podpičjem; če pa jih začenjamo z veliko začetnico, jih končamo s piko ali z drugim končnim ločilom.
Primer: alineja, alineja, alineja.
2.7 Sprotna opomba
Sprotne opombe uporabljamo kot vsebinske opombe, kar pomeni da z njimi dodatno razlagamo vsebino. Dokumentacijskih opomb ne uporabljamo, saj za dokumentiranje prevzetih virov uporabljamo bibliografske sklice, kot je navedeno v nadaljevanju tega dokumenta.
9
Ko želite vstaviti sprotno opombo (opomba pod črto), takoj za besedo, poved ali misel, na katero se vsebinsko navezujete, vstavite opombo1 kot prikazuje pričujoči primer.
Pozor: Kadar se opomba pod črto in stavčno ločilo srečata, ima ločilo prednost.
2.8 Členitev besedila
Besedilo se deli v poglavja in podpoglavja, dalje na odstavke in še v njih je mogoče besedilo razporediti v sezname.
Poglavja so hierarhično urejena: poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, vsako od teh pa lahko vsebuje manjša podpoglavja. Če poglavje členimo, ga moramo razdeliti na vsaj dve podpoglavji, torej 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, ampak še vsaj 2.3.2.
Poskušajte besedilo oblikovati tako, da bo med vsakim naslovom in podrejenim naslovom vsaj nekoliko besedila. Ne nizajte naslovov enega za drugim.
Vsako poglavje ima svoj naslov. Naslove členimo do največ treh ravni oz. podravni. Trem ravnem poglavij so prirejene tri ravni naslovov, ki jih vsebuje tudi kazalo vsebine. Velikost pisave naslovov je 12 točk. Pisava v kazalu vsebine je enaka kot pri osnovnem besedilu, enaka naj bo tudi velikost črk. Naslov naj bo kratek, po možnosti naj ne bo daljši od ene vrstice.
Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi krepkimi črkami, naslovi druge ravni z malimi krepkimi črkami in naslovi tretje ravni z malimi ležečimi krepkimi črkami. Vse tri ravni naslovov naj bodo označene desetiško, z arabskimi številkami. Za globlje členjenje uporabite podnaslove, izpisane z malimi ležečimi črkami, in jih ne oštevilčite. Spodaj je prikazano oblikovanje pisave ter številčenje treh ravni naslovov in podnaslova. Pred naslovom katerekoli ravni naj bo razmik 24 točk. Naslovi naj bodo na isti strani kot se prične pripadajoče besedilo. Naslovi so kot zgled oblikovani v celotnem pričujočem dokumentu, oblikovanje naslovov različnih ravni je prikazano tudi s primerom:
1 NASLOV
1.1 Naslov
1.1.1 Naslov
Podnaslov
1 Pod črto na dnu strani urejevalnik sam pripravi prostor za besedilo opombe in mu priredi slog Sprotna opomba – besedilo. Besedilo opombe je oblikovano v enaki pisavi kot osnovno besedilo, le velikost je zmanjšana na 11 točk, razmik med vrsticami pa je enojen.
10
2.9 Oblikovanje ponazoril
Grafično gradivo, ki dopolnjuje ali nadomešča besedilo, imenujemo ponazorilo. Ponazorila razdelimo na slike in preglednice. Med slike sodijo vsi grafikoni, diagrami, risbe, pripravljene sličice, grafika, fotografije, optično posneto gradivo, zaslonske slike idr. Slike naj bodo načeloma črno-bele, razen če je prikaz tako podroben, da bi uporaba (umirjenih) barv izboljšala razvidnost. Preglednice pa so v stolpcih in vrsticah urejene številke, besede ali oboje. Pisava besedila v preglednicah in slikah je enaka kot v osnovnem besedilu, izjemoma, zaradi večje količine podatkov, je lahko pisava manjše velikosti (na primer 10 ali 11 točk).
Besedilo v preglednicah mora biti poravnano levo, številke pa desno, besedilo v glavi preglednice (naslovna vrstica) je poravnano sredinsko.
Vsako ponazorilo mora imeti oštevilčen naslov, ki je kratek, a izčrpen. Številčenje naslovov vključuje zaporedno številko preglednice v pisnem izdelku, pri čemer je naslov pri preglednicah nad preglednico, pri slikah pa pod sliko. Naslov ter viri in dodatna pojasnila so pri preglednicah poravnani levo, pri slikah pa sredinsko. V besedilu se na preglednice navezujemo s sklici, npr. na sliki 1, v preglednici 11.
Naslov ponazoril je v krepki pisavi in velikosti 12 točk. Pod ponazorilom so vir in morebitne opombe. Njuna pisava je 11 točk, razmik med vrsticami pa enojen. Lastnih virov ne navajamo.
Za lažje branje slike, predvsem grafikona, naj bo dodana legenda. Ponazorila je najbolje razpeti med meji besedila oz. jih poravnati na sredino.
Preglednica naj bo na eni strani, razen tam, kjer je preglednica večja/daljša od ene strani. V takšnem primeru, naj se glava preglednice (naslovna vrstica) ponovi na vsaki strani.
Spodaj sta prikazana primera za preglednico in sliko:
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država
Po kopnem
Po rekah
Po morju
Skupaj
Avstrija
25
79
–
330
Hrvaška*
380
290
**
670
Italija
201
31
**
232
Madžarska
89
13
–
102
Skupaj
921
413
**
1334
* Meja med državama še ni dokončno določena. Dolžina je izračunana na podlagi digitalnih podatkov mej katastrskih občin.
** Dolžina na morju še ni določena.
Vir: Statistični letopis RS 1996, 35.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

3 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV2
Glavne ugotovitve drugih avtorjev pisec v besedilu smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Svoje vire mora zato pisec ustrezno dokumentirati. Na FM za dokumentiranje virov uporabljamo čikaški slog (angl: Chicago Style).3
3.1 Oblikovanje in umeščanje bibliografskega sklica
Z bibliografskim sklicem v besedilu označimo prevzemanje besedila od drugega avtorja. Vsakemu bibliografskemu sklicu pripada ustrezen bibliografski opis v seznamu literature. Vsako prevzemanje ugotovitev drugih avtorjev mora biti jasno in dosledno označeno.
Bibliografski sklic je najbolj pogosto sestavljen iz priimka avtorja, leta izida dela in strani, na kateri se prevzeti del besedila nahaja v izvirniku. Pri umeščanju bibliografskega sklica moramo biti pozorni na pravilno umeščanje ločil. Vejico zapišemo med letnico in stranjo, medtem ko za priimkom avtorja vejice ne pišemo. Ob nedobesednem prevzemanju več različnih del hkrati, bomo v bibliografskem sklicu avtorje ločili s podpičjem.
Nekaj tipičnih primerov bibliografskih sklicev: primer za delo enega avtorja: (Jelen 1994); primer za delo enega avtorja s stranjo prevzema: (Jelen 1994, 17); primer za delo dveh avtorjev: (Medved in Vovk 1995, 20); primer za delo treh avtorjev: (Sinica, Škorc in Vrabec 1996); primer za delo štirih ali več avtorjev – v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje: (Lisjak idr. 1997); primer za dve deli – ločimo ju s podpičjem: (Jelen 1994, 117; Medved in Vovk 1995, 95–105); primer za delo brez avtorja: (SSKJ 1998).
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov
V nadaljevanju sta prikazana dva načina dobesednega prevzemanja virov, vrinjeni in samostojni citat. Z vrinjenim citatom prevzemamo krajše dele tujega besedila – eno do dve povedi, s samostojnim citatom pa daljše dele – nekaj vrstic. Samostojni citat uporabimo redko.
2 Poglavje je pripravljeno na osnovi priročnika: Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management v Kopru.
3 Http://www.chicagomanualofstyle.org/ – povezavo najdete tudi na prvi strani e-učilnice.
13
Vrinjen citat: Jelen (1994, 117) ugotavlja: »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.« »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju,« ugotavlja Jelen (1994, 117). »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.« (Jelen 1994, 117)
Samostojni citat:
Grabnar (1981, 17–1 Cool

nam v naslednjih stavkih nakazuje še nerazkrite razsežnosti nastanka Prešernove pesmi »Pevcu«:
Mož, ki je napisal verz o temni noči, ki tare duha, ni bil samo trenutno navdihnjen. Uvodno retorično vprašanje ni samo obupni klic trpeče duše, ki trpi, ne da bi vedela zakaj in kako, temveč razodeva nesluteno globoko filozofsko ozadje, razodeva ne le trpljenje svojega avtorja, temveč tudi neko znanje, ki ga še nismo pojasnili. Vprašanje je do skrajnosti abstraktno, teoretično – in kaže na Hegla in na abstraktna protislovja, prisotna v samem čistem Duhu.
Posredno prevzemanje
Ob privzeto vsebino postavimo oba bibliografska sklica. V istem oklepaju je najprej sklic na izvorno (primarno) delo, sledi pa sklic na konzultirano (sekundarno) delo. Sklica povežemo pri nedobesednem prevzemanju s povzeto po (povz. po), pri dobesednem prevzemanju s citirano po (cit. po) oz. pri povzemanju nasploh kar s po. Pri citiranju navedemo tudi stran oz. obseg strani, na katerih se prevzeto besedilo nahaja v primarnem delu (če je avtor sekundarnega dela ta podatek navedel) in stran oz. obseg strani, na katerih se prevzeto besedilo nahaja v sekundarnem delu:
(Kos 1987, po Turk 2004, 52)
(Kos 1987, 32, cit. po Turk 2004, 56)
V seznamu literature moramo v ločenih bibliografskih opisih izčrpno popisati obe deli.
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov
Primer nedobesednega prevzemanja najbolje prikažemo, če parafraziramo in povzamemo nek primer izvirnega besedila. V nadaljevanju je prikaz izvirnega besedila, nato pa izhajajoča parafraza in povzetek.
Izvirno besedilo:
Mladi ljudje niso drugačni le zato, ker so predmet specifične socializacijske izkušnje, ampak so tudi dejansko biološko drugačni: gredo skozi specifične hormonske in nevronske procese

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

na ravni možganov in njihovih trajnih povezav s telesom. Bilo bi res čudno, če teh dejavnikov ne bi upoštevali v analizi mladinskega doživljanja sveta. Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega procesa (specifično starostno pogojenih hormonskih in nevronskih procesov) in najstništva kot kulturnega procesa (doživljanje modernega sveta v duševnosti).
Parafraza:
Tomc (1999, 10) mladostnike ločuje od ostale populacije, ker naj bi bili drugačni tako zaradi njihove socializacije kot zaradi hormonskih in nevronskih sprememb v njihovem telesu. Opozarja (prav tam), da je treba upoštevati oba dejavnika, ki sooblikujeta mladost: biološkega, ki se kaže skozi puberteto, in kulturnega, ki opredeljuje najstnikovo doživljanje sveta.
Povzetek:
Tomc (1999, 10) poudarja, da moramo pri proučevanju mladostnikovega doživljanja sveta poleg procesa socializacije upoštevati tudi biološki dejavnik.
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov4
Bibliografski opis sestavljajo štirje elementi:
1. avtor(ji),
2. leto nastanka/objave,
3. naslov dokumenta in
4. njegova dosegljivost.
Med navedenimi elementi so pike.
Torej bo zapis naslednji: Avtor. Leto. Naslov. Dosegljivost.
Pri oblikovanju zapisov je treba paziti na slovnična in pravopisna pravila.
Prvi trije elementi se vedno pišejo enako, oblika zapisa četrtega elementa (dosegljivost) pa je odvisna od vrste uporabljenega gradiva. Poznamo štiri glavne tipe gradiva:
1. monografske publikacije (torej knjige oz. dela, ki izidejo enkrat in se ne spreminjajo več – npr. CD ROMi in podobne publikacije),
2. prispevke, objavljene v zbornikih (v katerih posamezni avtorji objavljajo svoje avtorske prispevke, pri zborniku pa sodeluje tudi urednik);
4 Predpisana oblika po slogu Chicago
15
3. članke, objavljene v serijskih publikacijah (revijah, časnikih, časopisih), za katere je značilno, da več let izhajajo pod istim imenom, razlikujejo pa se po štetju – letnik (ali volumen ali tom) označuje zaporedno leto izhajanja serijske publikacije, zvezek, strani;
4. prispevke, ki jih avtorji objavijo na svetovnem spletu (internet).
Posebna vrsta gradiva so še gradiva, ki niso bila objavljena, so pa dosegljiva. Sem uvrščamo akademska dela (doktorske disertacije, magistrska, specialistična, diplomska dela), različna interna ali poslovna gradiva podjetij in ustanov, morebitna izvedena dela (razni razgovori, intervjuji, korespondenca …).
Glede na tip gradiva torej območje 'dosegljivosti' pišemo na različne načine, opisane v nadaljevanju:
1. Pri monografskih publikacijah v območje 'dosegljivost' vpišemo kraj izdaje in za dvopičjem ime založbe. Primera:
Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management v Kopru.
University of Chicago. 2003. The Chicago manual of style. 15th ed. Chicago in London: University of Chicago Press.
2. V primeru prispevka, objavljenega v monografski publikaciji ali v zborniku, v območje 'dosegljivost' za predlogom »V« vpišemo naslov primarne publikacije (zbornika), urednika, območje strani, kraj izdaje in ime založnika. Primer:
Glas, Miroslav. 2002. Podjetništvo: izziv za spremembe. V Management: nova znanja za uspeh, ur. Stane Možina, 96–151. Radovljica: Didakta.
3. Pri člankih, objavljenih v serijskih publikacijah, v območje 'dosegljivost' vpišemo naslov serijske publikacije in njeno štetje. Primera:
Catana, Suzanne W. 2003. Vital approach to transition: Slovene multiple case study. Managung Global Transition 1 (1): 29–48.
Bojnec, Štefan in Romana Kajdiž. 2010. Učinki sistema referenčnih cen na oblikovanje cen zdravil. Management 5 (1): 53–67.
4. Prispevki, objavljeni na svetovnem spletu. Primeri:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky. 1998. The dividend discount model. Http://ssrn.com/abstract=909419 (19. 5. 2010).
Kos, Blaž. 2007. Podjetnik ali manager. Http://www.blazkos.com/podjetnik-ali-manager-kdo-je-bolj-kul.php (15. 12. 2009).
Ker ti viri niso tako stabilni, kot klasična, na papirju objavljena besedila, na koncu zapisa v oklepaju navedemo še datum vpogleda.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Opomba: pri virih je treba paziti na njihovo kredibilnost. V primeru prispevka Blaža Kosa gre za 'blog', torej verjetno njegova kredibilnost ni prav velika. Gre bolj za osebno mnenje. Takim (nepreverjenim) virom se v akademskih besedilih raje izognemo.
5. Elektronski dokument na fizičnem nosilcu
Novak, Janez. 2008, Naslov prispevka. V FREM'08.: Festival raziskovanja ekonomije in managementa: Znanje: teorija in praksa, CD-ROM, 555-559. Koper: Fakulteta za management.
6. Primer vsebine s spleta, ko ne gre za članek, ampak je besedilo vzeto neposredno s strani
Spletne strani imajo običajno svojega nosilca odgovornosti in tudi letnico postavitve oz. zadnje osvežitve. Če imajo naslov, ga zapišemo v ležeči pisavi, če pa ga ni, ga nadomestimo s primernim opisom, najraje Vstopna stran ali Predstavitvena stran (v pokončni pisavi). Če nosilec odgovornosti ni naveden postavimo na prvo mesto bibliografskega opisa naslov. Primera:
Statistični urad Republike Slovenije. B. l. Vstopna stran. http://stat.si/ (31. 5. 2012)
Zveza potrošnikov Slovenije. 2009. Konkurenčna politika. http://www.zps.si/trg-in-cene/potrosnik-in-konkurenca/konkurencna-politika.html?Itemid=308 (31. 5. 2012).
7. Primeri za pravne vire:5
Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 68/06.
Direktiva 02/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnega okvirja za obveščanje in posvetovanje v Evropski skupnosti. Uradni list EU, št. L 80/02.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/02, 102/07.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Uradni list RS, št. 22/01.
8. Primer za sodne odločbe:6
Višje delovno in socialno sodišče RS. 2004. Sklep Pdp 413/04.
9. Pri gradivih, ki niso objavljena, v območje 'dosegljivost' vpišemo pojasnilo, za kakšno vrsto gradiva gre. Primera:
Čepar, Žiga. 2009. Socio-ekonomski dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper.
5 Pri navajanju pravnih virov je treba navesti vse številke uradnih listov, v katerih je bil posamezen pravni vir objavljen, in ne zgolj prvega ali enega od njih. Poleg tega je treba pravne vire navesti v ustrezni hierarhiji: ustava, mednarodni pravni viri, zakonodaja, podzakonski akti in avtonomni pravni vir.
6 Sledimo vzorcu: Naziv sodišča. Leto izdaje sodne odločbe. Sodna odločba.
17
Fakulteta za management. 2010. Poslovno poročilo o delu fakultete za leto 2009. Poslovni dokumenti, Fakulteta za management Koper.
10. Korporacija kot nosilec odgovornosti
Če za publikacijo, na kateri niso navedeni posamezniki kot dejanski tvorci besedila, stoji določena korporacija, navedemo njo kot nosilca odgovornosti. Te so lahko politične enote (država, regija) ter njene regionalne in lokalne upravne enote (občina, mesto), državni organi (državni zbor, vlada, ministrstva, sodišča, uradi, agencije, skladi, inšpektorati, komisije itd.), institucije (šole, univerze, knjižnice, gledališča, zbornice, centri, združenja ipd.), profitne ali neprofitne organizacije, društva, cerkve, priložnostne skupine, organizirani dogodki (kongresi, srečanja, festivali, sejmi ipd.).
Korporacija, ki je nosilec odgovornosti, je pogosto hkrati tudi izdajatelj dela. V tem primeru jo v bibliografskem opisu navedemo tudi med podatki o izidu. Primera:
Računovodsko sodišče Republike Slovenije. 2006. Revizijski priročnik. Ljubljana: Računovodsko sodišče Republike Slovenije.
Iskra Avtoelektrika. 2007. Alternators. Šempeter pri Gorici: Iskra Avtoelektrika.
Nazive lahko krajšamo, če ni nevarnosti, da pride do nejasnosti (npr. ko obstajata dve korporaciji z istim imenom). Za korporacije lahko v bibliografskih sklicih uporabimo tudi ustaljene kratice, ki jih v bibliografskem opisu ponovimo in v oklepaju razvežemo:
AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve).
11. Delo brez nosilca odgovornosti
Če nosilec odgovornosti ni naveden, ga nadomestimo z naslovom publikacije. Naslov samostojnih publikacij (npr. knjige, revije) pišemo v ležeči pisavi, naslove sestavnih delov samostojnih publikacij pa v pokončni pisavi (tako v bibliografskem sklicu kot bibliografskem opisu). Naslovu sledi letnica in podatki o izidu. Včasih, čeprav je korporacija kot nosilec odgovornosti znan, na prvo mesto vseeno navedemo naslov publikacije, ker bi morda navedba korporacije bila premalo informativna. Pri nekaterih publikacijah (enciklopedijah, leksikonih, slovarjih ipd.) je avtorjev, ki so sodelovali pri pripravi publikacije, več, vendar je njihov prispevek razmeroma majhen in zato v publikaciji niso izpostavljeni. Tudi v takem primeru navedbo vseh posameznih avtorjev nadomestimo z naslovom publikacije. Če je naslov dolg, v bibliografskem sklicu navedemo le prvih nekaj besed, ki tvorijo razmeroma samostojno in nedvoumno celoto ter v seznamu literature omogočajo enostavno iskanje ustreznega bibliografskega opisa. Primer:
SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). 2005. Ljubljana: DZS.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

12. Osebna sporočila (pismo, intervju)
Osebna sporočila so za javnost razmeroma nedostopna in nepreverljiva. Oseb kot virov informacij praviloma ne uvrščamo v seznam literature, ampak jih navedemo med besedilom:
(prirejeno po Janez Novak – ZRSM, 1. januar 2012, dostopno pri J.M.,joze.medved@gmail.com)
(Janez Novak, pismo avtorju, 31. maj 2011)
Če jih kljub temu želimo uvrstiti v seznam literature, bibliografskem opisu pri osebnih sporočilih na prvem mestu zapišemo ime vira sporočila (pošiljatelj pisma, sogovorec), ki mu sledijo letnica, informativno določilo oo obliki sporočila (pismo avtorju, pogovor z avtorjem), kraj in na koncu datum:
Janez Novak. 2011. Intervju z avtorjem. Koper, 31. maj.
Janez Novak. 2011. Pismo avtorju, 31. maj.
13. Javni govor (govori, predavanja, seminarji, okrogle mize)
Bibliografski opis v primeru prispevka z govora, predavanja, seminarja, okrogle mize ipd. vsebuje navedbo nosilca odgovornosti (avtor govora ipd.), letnico, naslov, po potrebi ustrezno določilo o obliki podane informacije (npr. neizdani prispevek) in opis okoliščin (npr. vrsta, ime, kraj in datum dogodka):
Peter Sanfey. 2009. Transition in Crisis? Reforms, Financial Integration and Prospects for Future Growth. Predavanje na konferenci 11. Poslovna konferenca Portorož: Kako se različne oblike kapitalizma spopadajo z gospodarsko krizo in kaj nas čaka leta 2010, Ljubljana, 30. -31. oktober 2009.
Novak. Janez. 2012. Pomoč diplomantu. Študijsko gradivo. Koper: Fakulteta za management.
14. Interno gradivo organizacije
Dokumente, ki nastajajo v organizaciji in ki niso izdani, imenujemo interno gradivo (npr. poslovno tehnično ali raziskovalno poročilo, službeni postopki ipd.). Nosilec odgovornosti je lahko posameznik, skupina ali korporacija sama. V bibliografskem opisu sledi nosilcu odgovornosti in letnici naslov v ležeči pisavi (če predstavlja samostojno publikacijo), zadnjo sestavino pa tvori ustrezna besedna zveza (npr. interno gradivo) in za vejico ime organizacije ali institucije, ki hrani gradivo:
Luka Koper. 2012. Nerevidirano poročilo o poslovanju skupine in družbe Luka Koper, d. d. v obdobju januar – marec 2012. Interno gradivo, Luka Koper.
19
3.2.1 Način zapisa avtorjev
Pomembno je tudi, da pravilno zapišemo avtorje besedila, in sicer pišemo vedno polno ime in priimek avtorja ali začetnico imena in priimek avtorjev, ne pa mešano, enkrat polno ime drugič pa začetnico. Imena avtorjev pišemo po pravopisu, torej najprej ime in nato priimek. Izjema je prvi avtor, kjer najprej zapišemo priimek in za vejico (ki označuje inverzijo) dodamo avtorjevo ime. To naredimo zato, da lahko zapise razvrstimo po abecednem redu avtorjev, pri čemer upoštevamo priimek samo prvega avtorja. Imena avtorjev med seboj ločimo z vejico (kot pri naštevanju), pred zadnjim pa zapišemo veznik 'in'. Primera:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky.
(Torej: Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek.)
ali: Harris, R. S., K. M. Eades in S. Chaplinsky.
Nepravilno bi bilo obračati ali spreminjati vrstni red imen pri avtorjih, ki uporabljajo več imen. Imena vedno prepišemo tako, kot so navedena na uporabljeni publikaciji.
Primer napačne rabe: Harris, S. Robert. (Elementov imena torej ne pišemo od zadaj naprej!)
3.2.2 Kaj pišemo poševno?
S poševno pisavo označujemo naslov glavnega dokumenta, torej naslov monografske publikacije, naslov zbornika, naslov serijske publikacije. Tudi naslov primarnega dokumenta, objavljenega na svetovnem spletu in naslov nekega internega oz. neobjavljenega gradiva.
Naslovov podrejenih del (naslov članka ali naslov prispevka v zborniku, naslov avtorskega poglavja, objavljenega v monografski publikaciji) ne pišemo poševno!
3.2.3 Dodatni napotki
Pri oblikovanju seznama upoštevajte tudi naslednje napotke: dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del; če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do najnovejšega; če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v katerem citiramo, črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c); če ima delo več kot tri avtorje, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [idr.] oz. [et al.], vendar zgolj v bibliografskih sklicih med besedilom, v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje; če kraja ni, napišemo namesto slednjega krajšavo b. k.;

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli