Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojstudij

1
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
NAVODILA ZA PISANJE
PISNIH IZDELKOV NA
DODIPLOMSKIH IN PODIPLOMSKIH
PROGRAMIH
Novo mesto, februar 2011
2
I. DEFINICIJA POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV
1. Seminarska naloga
Seminarska naloga je samostojna obdelava določene strokovne teme, ki jo študentu določi
nosilec predmeta na prvih predavanjih, lahko pa si jo študent izbere sam. Pri izdelavi
seminarske naloge se študent spoznava z določeno tematiko iz učnega načrta in si pridobi
prve izkušnje pri pisanju strokovnih del, ki so osnova za pisanje diplomske naloge. S
seminarsko nalogo mora študent dokazati sposobnost povezovanja teoretičnega in praktičnega
znanja ter sposobnost samostojne uporabe aktualne domače strokovne literature. Seminarska
naloga je lahko teoretična ali sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
Seminarsko nalogo študent predstavi v okviru vaj, ki so namenjene praktični uporabi
teoretičnih spoznanj pri predmetu. Vsebinsko je vezana na učni načrt predmeta.
Seminarsko nalogo lahko napiše eden ali skupina največ treh študentov. V takem primeru se
tema razdeli na več podtem. Iz pisnega izdelka in predstavitve morata biti razvidna prispevek
in delo posameznega člana, ki sta osnova za oceno. Ocena seminarske naloge je sestavni del
končne ocene, predvidene v učnem načrtu.
Obseg seminarske naloge je odvisen od števila kreditnih točk in s tem povezanega
individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
število kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
2. Diplomska naloga
Diplomska naloga je samostojno strokovno delo študenta, v katerem pod vodstvom mentorja
obdeluje določeno temo. Osnovni namen diplomske naloge je, da študent dokaže sposobnost,
samostojnost in iznajdljivost pri celostnem reševanju teoretičnih in praktičnih problemov, za
katere pa ni nujno, da so originalni.
Pri izdelavi diplomske naloge mora študent dokazati sposobnost uporabe teoretičnega in
praktičnega znanja, pridobljenega v času študija ter sposobnost samostojne uporabe aktualne
domače in tuje strokovne literature. Poleg tega mora študent dokazati sposobnost uporabe
raziskovalnih metod, tujih spoznanj, stališč, strokovnih dejstev, ki so objavljena v uporabljeni
citirani strokovni literaturi, sposobnost zbiranja, selekcioniranja, obdelave, grafičnega prikaza
in interpretacije zbranih podatkov.
Obseg diplomske naloge je odvisen od števila kreditnih točk in s tem povezanega
individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
število kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
Diplomsko nalogo kandidat ustno zagovarja pred komisijo, ki nalogo in zagovor oceni z
oceno po ECTS ocenjevalni lestvici.
3
3. Projektna naloga
Projektna naloga je samostojna obdelava določene strokovne teme, ki jo študentu določi
nosilec predmeta na prvih predavanjih, lahko pa si jo študent izbere sam. Pri izdelavi
projektne naloge se študent širše in poglobljeno spoznava z določeno tematiko učnega načrta
posameznega predmeta in si pridobi prve izkušnje pri pisanju strokovnih in znanstvenih del,
ki so osnova za pisanje magistrske naloge. S projektno nalogo mora študent dokazati
sposobnost povezovanja teoretičnega in praktičnega znanja, sposobnost samostojne uporabe
aktualne domače in tuje strokovne literature.
Projektno nalogo študent predstavi v okviru vaj, ki so namenjene praktični uporabi teoretičnih
spoznanj pri predmetu. Projektno nalogo lahko napiše eden ali skupina največ treh študentov.
Ocena projektne naloge je sestavni del končne ocene, predvidene v učnem načrtu.
Obseg projektne naloge je odvisen od števila kreditnih točk in s tem povezanega
individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
število kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
4. Aplikativna raziskovalna naloga
Aplikativna raziskovalna naloga je samostojno delo študenta, ki ga pripravi pod vodstvom
mentorja, nosilca katerega koli predmeta v prvem letniku. V njej so koristne informacije in
spoznanja, do katerih je študent prišel v času študija z individualnim študijskim delom in s
pomočjo empiričnega gradiva. Je samostojna pisna obravnava konkretnega problema iz
poslovne prakse, s predlogom za njegovo rešitev. S tem študent dokaže, da je sposoben tehtno
obravnavati praktični strokovni problem ob uporabi informacijske in komunikacijske
tehnologije in sistemov kot vira informacij in ob obvladovanju izbranih metodoloških orodij
za reševanje problemov.
Obseg aplikativne raziskovalne naloge je odvisen od števila kreditnih točk in s tem
povezanega individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih
izdelkov glede na število kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu
(PRILOGA 1).
Aplikativno raziskovalno nalogo študent odda mentorju, ki jo oceni v skladu z ocenjevalno
lestvico ECTS.
5. Strokovni članek
Strokovni članek je samostojno delo študenta, ki ga pripravi pod vodstvom mentorja, nosilca
katerega koli predmeta v prvem ali drugem letniku. V njem so koristne informacije in
spoznanja, do katerih je študent prišel v času študija in z individualnim raziskovalnim
študijskim delom.
Praviloma ne vsebuje izvirnih dosežkov. V njem so predstavljena že znana spoznanja s
ciljem, da se uporabijo v teoriji in praksi, da se razširijo že znana spoznanja, stališča, teorije
idr. Je predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in
4
širjenju znanja z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so
že bile publicirane. Prinaša nova spoznanja, ki vključujejo tudi rezultate lastnega
raziskovalnega dela. V njem se ponavljajo znani rezultati preučevanja (že opravljenih
raziskav), ki so koristni za širjenje znanstvenih spoznanj in prilagajanje rezultatov
znanstvenih preučevanj potrebam znanstvene teorije in prakse.
Obseg strokovnega članka je odvisen od števila kreditnih točk in s tem povezanega
individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
število kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
Pogoj za pozitivno oceno in pridobitev kreditnih točk je priprava in objava strokovnega
članka v zborniku, strokovni ali znanstveni reviji.
6. Magistrska naloga
Magistrska naloga je samostojno strokovno delo, ki ga kandidat izdela pod vodstvom
mentorja. Vsebovati mora teoretična izhodišča in njihovo preverjanje v samostojnem
raziskovanju aktualnih problemov s področja upravljanja in poslovanja.
Pri obravnavi izbrane teme mora kandidat z uporabo ustreznega raziskovalnega
instrumentarija sistematično posredovati rezultate svojega raziskovanja. Kandidat mora
dokazati sposobnost pisnega elaboriranja in reševanja aktualnih praktičnih problemov
gospodarstva, podjetij, služb, dejavnosti, ustanov, institucij oz. kakšnega specifičnega
problema. Nujno je, da magistrska naloga zadovoljuje sodobne metodološke in tehnične
standarde.
Obseg magistrske naloge je vezan na število kreditnih točk in s tem povezanega
individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na
število kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
Magistrsko nalogo kandidat ustno zagovarja pred komisijo.
PRIPOROČILO
V izogib nepotrebnim zapletom vam svetujemo, da pri navajanju empirično zbranih podatkov
dosledno upoštevate predpise o varovanju osebnih podatkov in interne akte o varovanju
poslovne skrivnosti organizacije, na katero se podatki nanašajo.
5
II. VSEBINSKI SKLOPI POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV
1. Seminarska in projektna naloga
Vsebinski sklopi seminarske in projektne naloge:
• NASLOVNA STRAN
• KAZALO
• UVOD
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL (če ga vsebuje), razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis
vzorca, uporabljene raziskovalne metode in instrumente za obdelavo podatkov.
• ZAKLJUČEK
• LITERATURA - navedba vse literature, ki jo je študent dejansko uporabljal. Obsega
najmanj pet enot za seminarsko nalogo in najmanj sedem enot za projektno nalogo.
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, publikacije s
področja normativne ureditve, priročniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna.
• PRILOGE – lahko vsebujejo anketni vprašalnik, fotografije, tehnične podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov, iz katerih so bili črpani podatki
za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
2. Aplikativna raziskovalna naloga
Vsebinski sklopi aplikativne raziskovalne naloge so:
• NASLOVNA STRAN
• KAZALO
• UVOD
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca,
uporabljene raziskovalne metode in instrumente za obdelavo podatkov.
• ZAKLJUČEK
• LITERATURA – navedba vse literature, ki jo je študent dejansko uporabljal. Obsega
najmanj osem enot, od tega vsaj eno tujo.
• VIRI - navedba vseh virov, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, publikacije s
področja normativne ureditve, priročniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprašalnik, fotografije, tehnične podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov, iz katerih so bili črpani podatki
za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
3. Strokovni članek
Strokovni članek mora biti napisan po standardih, ki veljajo za znanstveno in strokovno
publiciranje (IMRAD shema) in vsebuje naslednje vsebinske sklope:
• POVZETEK S 5 KLJUČNIMI BESEDAMI - napišemo ga na pol strani v slovenskem in
tujem jeziku (angleščina/nemščina). V njem je predstavljeno področje raziskovanja,
6
vprašanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja. Obsega največ 250 besed v vsakem
jeziku (brez ključnih besed).
• UVOD – vsebuje predstavitev področja preučevanja, predmet preučevanja, namen, cilje,
hipoteze ali raziskovalna vprašanja, naloge in raziskovalne metode. Pišemo ga v 1. osebi
množine in v sedanjem času. Napišemo ga po napisani prvi delovni verziji naloge. Obseg:
10 % celotne naloge.
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca,
raziskovalne metode, grafični prikaz statističnih podatkov, analizo in interpretacijo
podatkov.
• ZAKLJUČEK vsebuje najpomembnejše ugotovitve in odgovore na v uvodu postavljene
cilje, hipoteze ali raziskovalna vprašanja, sistematično in strnjeno. Je sinteza končnih
spoznanj, stališč in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronološkem zaporedju celotnega
pisnega dela. V njem ne navajamo novih spoznanj, dokazov, podatkov in informacij.
Pišemo v 1. osebi množine in v sedanjem času. Obseg: 15 % celotnega članka.
• LITERATURA – navedba vse literature, ki jo je študent dejansko uporabljal. Obsega pet
do osem enot, od tega vsaj ena v tujem jeziku.
• VIRI – navedba vseh virov, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, publikacije s
področja normativne ureditve, priročniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna.
4. Diplomska naloga
Vsebinski sklopi diplomske naloge so:
• PLATNICA
• NASLOVNA STRAN
• POVZETEK S 5 KLJUČNIMI BESEDAMI - napišemo ga na eni strani v slovenskem
in v tujem jeziku (angleščina/nemščina). V njem je predstavljeno področje
raziskovanja, vprašanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja. Obsega največ
250 besed v vsakem jeziku (brez ključnih besed).
• KAZALO, ki podrobneje razmejuje vsebinska poglavja po straneh.
• KAZALO TABEL/GRAFOV
• KAZALO SLIK
• UVOD – vsebuje predstavitev predmeta preučevanja, namen, cilje, hipoteze ali
raziskovalna vprašanja, naloge in raziskovalne metode. Pišemo v 1. osebi ednine in v
sedanjem času. Obseg: 5 % celotne naloge.
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca,
raziskovalne metode, grafični prikaz statističnih podatkov, analizo in interpretacijo
podatkov.
• ZAKLJUČEK vsebuje najpomembnejše ugotovitve in odgovore na v uvodu
postavljene cilje, hipoteze ali raziskovalna vprašanja, sistematično in strnjeno. Je
sinteza končnih spoznanj, stališč in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronološkem
zaporedju celotnega pisnega dela. V njem ne navajamo novih spoznanj, dokazov,
podatkov in informacij. Pišemo v 1. osebi ednine in v sedanjem času. Obseg: 10 %
celotne naloge.
• LITERATURA – navedba vse literature, ki jo je študent dejansko uporabljal. Najmanj
deset enot, od tega vsaj ena v tujem jeziku.
7
• VIRI – navedba vseh virov, ki jih je študent navajal: statistične publikacije,
publikacije s področja normativne ureditve, priročniki, interna gradiva in druga
gradiva, ki niso javno dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprašalnik, fotografije, tehnične podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov, iz katerih so bili črpani
podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
Opomba: Obseg diplomske naloge »starega« programa je 3 do 5 avtorskih pol (90.000 do
150.000 znakov s presledki). Obseg diplomske naloge bolonjskega programa je 2 do 3
avtorske pole (60.000 do 90.000 znakov s presledki).
5. Magistrska naloga
Magistrska naloga mora biti napisana po standardih, ki veljajo za znanstveno in strokovno
publiciranje (IMRAD shema) in vsebuje naslednje vsebinske sklope:
• PLATNICA
• NASLOVNA STRAN
• POVZETEK S KLJUČNIMI BESEDAMI - napišemo ga na dveh straneh v
slovenskem in v tujem jeziku (angleščina/nemščina). V njem je predstavljeno področje
raziskovanja, vprašanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja ter ponujeni
predlogi za nadaljnje delo v teoriji in praksi. Obsega največ 250 besed v vsakem
jeziku (brez ključnih besed).
• KAZALO, ki podrobneje razmejuje vsebinska poglavja po straneh.
• KAZALO TABEL/GRAFOV
• KAZALO SLIK
• UVOD, razdeljen na področje preučevanja, predmet preučevanja, namen, cilje,
hipoteze ali raziskovalna vprašanja, naloge in raziskovalne metode. Pišemo v 1. osebi
množine in v sedanjem času. Napišemo ga po napisani prvi delovni verziji naloge.
Obseg: 10 % celotne naloge.
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca,
raziskovalne metode, grafični prikaz statistične obdelave podatkov, analizo in
interpretacijo podatkov.
• ZAKLJUČEK obsega najpomembnejše ugotovitve in odgovore na v uvodu
postavljene cilje, hipoteze ali raziskovalna vprašanja, sistematično in strnjeno. Je
sinteza končnih spoznanj, stališč in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronološkem
zaporedju celotnega pisnega dela. V njem ne navajamo novih spoznanj, dokazov,
podatkov in informacij. Pišemo v 1. osebi množine in v sedanjem času. Obseg: 15 %
celotne naloge.
• LITERATURA – navedba vse literature, ki jo je študent dejansko uporabljal. Najmanj
petnajst enot, od tega vsaj tri v tujem jeziku.
• VIRI – navedba vseh virov, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, publikacije
s področja normativne ureditve, priročniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso
javno dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprašalnik, fotografije, tehnične podatke, kopije
uradne dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov, iz katerih so bili črpani
podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.
8
III. OPIS POSAMEZNIH VSEBINSKIH SKLOPOV PISNIH IZDELKOV
1. Platnica – Priloge 2, 4 in 6
2. Naslovna stran – Priloge 3, 5 in 7
V diplomski in magistrski nalogi je med platnico in naslovno stranjo prazen bel list.
Naslovni strani sledi POVZETEK s ključnimi besedami v slovenskem in tujem jeziku
(angleščina/nemščina). Obseg povzetka je naveden v vsebinskem sklopu posameznih pisnih
izdelkov.
3. Kazalo
Obvezno je kazalo vsebine. Vsebinsko kazalo vključuje konkretna imena poglavij in
podpoglavij z navedbo strani.
V diplomski in magistrski nalogi obvezno dodamo kazalo morebitnih tabel, grafov in slik.
Številčenje poglavij in podpoglavij je z arabskimi številkami.
Kazalo naj bo oblikovano po naslednji predlogi (navajamo primer):
KAZALO
1 UVOD (VEL. TISKANE ČRKE) …………………………………………………………..1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA……………………………………………………………….3
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov (male tiskane črke)……………………………………..5
2.1.1 Izhodišča (male tiskane ležeče črke)……………………………………….…….6
3 EMPIRIČNI DEL*.…………………………………………………………………….….15
4 ZAKLJUČEK ……………………………………………………………………………..34
5 LITERATURA …………………………………………………………………………….37
6 VIRI ………………………………………………………………………………………..38
PRILOGA/E
Opomba: Za številkami glavnih poglavij ni pike, vendar sta med številko in naslovom
dva (2) presledka!
* Empirični del, če ga pisni izdelek vsebuje.
Številke strani v kazalu morajo biti napisane navadno, ne ležeče in ne krepko.
Priloge niso več oštevilčeno poglavje in nimajo številke strani.
V pisnih izdelkih so glavna poglavja (1., 2., 3. itd.) označena z velikimi tiskanimi črkami
krepko, podpoglavja (1.1, 1.2, 1.3 itd.) z malimi tiskanimi črkami krepko in odstavki (1.1.1,
1.1.2 itd.) z malimi tiskanimi črkami krepko ležeče. Če so v pisnih izdelkih tudi odstavki
četrtega reda (1.1.1.1, 1.1.1.2 itd.), jih napišemo z malimi tiskanimi črkami ležeče in ne
krepko. V kazalu jih ne navajamo.
9
KAZALO TABEL
Tabela 1(male tiskane ležeče črke): Bilanca stanja (male tiskane črke) ……………………..27
Tabela 2: Izkaz prihodkov in odhodkov…………………………………….………………..30
Tabela 3: Izdane odločbe…………………………………………………….……………….32
4. Uvod
Uvod uvede bralca v preučevani problem. V uvodu označimo problem tako, da ga pojasnimo,
razložimo cilje in namen naloge. Če se pisni izdelek nanaša na reševanje problema v nekem
konkretnem podjetju, kratko predstavimo delovno okolje oziroma podjetje in napišemo, kaj
bomo v tem podjetju raziskovali. Uvod mora biti povsem avtorski. V njem ni citatov in
povzetkov.
V uvodu opredelimo vsebine, ki so navedene v vsebinskem sklopu posameznih pisnih
izdelkov. Njegova vsebina je v sorazmerju z obsegom strani naloge, kar je opredeljeno v
vsebinskem sklopu posameznih pisnih izdelkov. Čeprav je na začetku naloge, ga napišemo
nazadnje.
Z uvodom se začne številčenje strani z arabskimi številkami in tudi številčenje poglavij.
5. Pisni izdelek, sestavljen samo iz teoretičnega dela
Pisni izdelek je lahko samo teoretičen, najpogosteje pa je sestavljen iz teoretičnega in
empiričnega dela.
V prvem primeru je teoretični del osrednji del naloge. Razdeljen je na poglavja in
podpoglavja, ki jih poimenujemo s konkretnimi naslovi.
Imena poglavij in podpoglavij sledijo strukturi naloge. Za poglavja in podpoglavja so značilni
odnosi nadrejenosti in podrejenosti, kar je razvidno iz oštevilčenja.
Po uvodu na prvih straneh teoretičnega dela razložimo osnovne pojme. V naslednjih poglavjih
in podpoglavjih pa na sintetično-analitičen način obravnavamo teoretična spoznanja, s
katerimi skušamo doseči v uvodu postavljene cilje. Na koncu obsežnejšega poglavja je
smiselno na kratko povzeti pomembnejše ugotovitve.
6. Pisni izdelek, sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela
Pri pisnih izdelkih z empiričnim delom je teoretični del uvod v preučevani problem, ki
predstavlja izhodišča in ozadje raziskave problema. Vključuje lahko tudi zgodovinski pogled
na problem raziskovanja in omenja rezultate dosedanjih raziskav. Empirična raziskava ni
ponovitev že opravljenih raziskav (čeprav je lahko tudi to, če npr. želimo opraviti raziskavo
na drugačnem vzorcu ali podobno). Praviloma je vsako raziskovanje nadgradnja prejšnjih
raziskav, ki problem raziskovanja osvetljujejo z različnih vidikov.
10
Empirični del obsega naslednje prvine:
Hipoteze ali predpostavke. To so domnevni odgovori na raziskovalna vprašanja, ki oblikujejo
odnos med pojavi na tak način, da jih je mogoče empirično preveriti. Hipoteze morajo biti
jasno navedene, kar pomeni, da ne dopuščajo dvoumnosti. Z njimi ugotavljamo vzročnoposledične
povezave in odnose med pojavi. Nekaj definicij: hipoteza je več ali manj verjetna
predpostavka, da obstaja neki pojav kot vzrok in posledica nekega drugega pojava, hipoteza
je neko teoretično stališče ali zaključek, ki ima določeno stopnjo verjetnosti, hipoteza
omogoča reševanje raziskovalnega problema in njegovo preverjanje v praksi. Hipoteze
postavimo takrat, ko se odločimo tudi za ustrezno statistično metodo, ki nam omogoča njihov
preizkus. Preverjena hipoteza pomeni rešitev preučevanega problema in zaključek
raziskovanja, lahko ima elemente znanstvenega spoznanja ali znanstvene teorije. Ker gre za
teoretično-miselni korak od starega k novem spoznanju, predstavlja vodilno idejo
raziskovalnega dela, zato jo je smiselno postaviti v magistrski nalogi.
Metode raziskovanja so sklop različnih postopkov, ki omogočajo, da prikažemo predmet
preučevanja, da ga preučimo in pojasnimo ter na ta način pridemo do znanstvenih spoznanj in
resnice. Pri raziskovanju, odkrivanju in sistematični obdelavi dejstev, načinih miselnih
postopkov idr. se uporabljajo naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije
in konkretizacije, metoda dokazovanja in izpodbijanja, metoda opisovanja, metoda
kompilacije, primerjalna metoda, statistična metoda, matematična metoda, zgodovinska
metoda, metoda študija primera, metoda opazovanja, metoda anketiranja, metoda
intervjuvanja, Delfi metoda idr.
Opis vzorca. Empirični del naloge temelji na osnovi obdelave podatkov, pridobljenih na
vzorcu anketiranih ali intervjuvanih. Preučevani vzorec mora biti reprezentativen, da
omogoča posplošeno ugotovitev v ožjem ali širšem preučevanem področju. V seminarski,
projektni, aplikativno raziskovalni in diplomski nalogi se lahko nanaša na ožje poslovno
okolje (posamezno podjetje, segment večjega podjetja, pojav v krajšem časovnem obdobju,
npr. 5 let).
V magistrski nalogi mora vzorec zajeti širše okolje (pojav v več sorodnih podjetjih, …).
Vzorec opišemo in navedemo osnovne podatke: spol, starost, izobrazba, delovna doba.
Rezultate in interpretacijo rezultatov. Do rezultatov lahko pridemo s kvalitativno ali s
kvantitativno obdelavo podatkov. Prikažemo jih lahko besedno ali z ilustracijami. Ilustracije v
pisnih besedilih so tabele, grafi, risbe, zemljevidi, fotografije, sheme in slike. Ne smejo biti
pretirano barvne (največ tri barve).
Tisto, kar ni nujno potrebno in le osvetljuje besedilo, lahko vključimo med priloge. Pri tem
smo pozorni, da tabele in grafe označimo in številčimo. Ime tabele, grafa, slike ipd. označimo
na vrhu, vir pa pod navedbo.
Tabele so sistematični pregled podatkov o značilnostih opazovanega pojava, ki so pridobljeni
z urejanjem zbranih in obdelanih podatkov.
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, jasen in jedrnat naslov, enoto mere in leto zajetja
podatkov. Jasno mora biti, na katero področje se nanašajo podatki. Stolpci so lahko tudi
oštevilčeni. Pod tabelo mora biti naveden vir podatkov z navedbo strani. Tabel praviloma ne
delimo.
11
Primer tabele
Tabela 1: Ocena pomembnosti dejavnikov kakovosti izdelka
Dejavniki 2008
kakovosti f f % Rang
kvaliteta 42 19,81 % 3
cena 10 4,72 % 5
garancija 6 2,83 % 6
sistem 64 30,19 % 1
izgled 29 13,68 % 4
pokrivanje 61 28,77 % 2
SKUPAJ 212 100,00 %
Vir: Anketni vprašalnik, leto. (če so podatki pridobljeni z anketo)
Pri razlagi posebnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo ponovno številk iz tabele, ampak se
nanje le sklicujemo. Okrajšave besed morajo biti smiselne in navedene v legendi pod tabelo.
Grafi na zelo nazoren način prikazujejo odnose in povezave med preučevanimi pojavi, dejstvi
in procesi. Lahko so dvo in tridimenzionalni (stolpci, pogače, linijski grafikon, strukturni krog
ali polkrog). Označen je z zaporedno številko, ki ji sledi jasen in jedrnat naslov.
Primer grafa
Graf 1: Izvoz mineralne vode v letu 2002
Primer št. 1: Vir: Ivanko, Š. (1998). Poslovanje podjetja. Novo mesto: VŠUP, str. 220.
Primer št. 2: Vir: Anketni vprašalnik, leto. (če so podatki pridobljeni z anketiranjem)
Graf mora biti v okvirju in levo poravnan. Pod njim je naveden vir podatkov in morebitne
opombe in legende.
12
Shema
Shema je poenostavljen prikaz zapletenejših postopkov ali pojavov s črtami in liki (prikaz
organizacije podjetja, poteka proizvodnega procesa ipd.), ki zelo učinkovito nadomeščajo
opisovanje. Označena je z zaporedno številko, ki ji sledi jasen in jedrnat naslov.
Primer sheme
Shema 1: Organizacijska shema tehničnega sektorja podjetja XY
Vir: Poslovnik kakovosti podjetja XY, 2008, str. 4.
Direktor
tehničnega
sektorja
Tajništvo in
splošne zadeve
Vodja obrata Vodja nabave Predstavnik
vodstva
za kakovost
Kontrola
Vodja skladišča
Vodja delavnice
Vodja izmene I
Tajništvo obrata
in nabave
Vodja izmene II
Vodja izmene III
Vodja izmene S/K
13
Risba
Risba se kot ilustracija uporablja predvsem na področju tehniških znanosti. Najpogosteje
se uporablja tehniška risba, ki predstavlja konkretni predmet v ortogonalni projekciji s
potrebnimi pogledi, preseki, kotiranjem in podatki. Označena je z zaporedno številko, ki ji
sledi jasen in jedrnat naslov.
Fotografija
Umestimo jo lahko na smiselno mesto v tekstu ali v prilogi. Mora biti jasna, ostra in
kontrastna. Vsaka fotografija mora imeti zaporedno številko, naslov in vir.
Slika
Slika s pomočjo risbe in barv ustvarja iluzijo konkretnih stvari in pojavov iz narave in
prostora ( v bistvu gre za umetniško sliko), zato jih redko uporabljamo. Slike morajo biti v
okvirju in levo poravnane. Označena je z zaporedno številko, ki ji sledi naslov in navedba
avtorja.
Primer slike
Slika 1: Slovo
Vir: Lastni vir, 2008.
Pretirano barvno pisane ilustracije niso zaželene.
Interpretacija vključuje podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje in povezovanje, s
čimer si ustvarimo čim bolj celovito podobo o raziskovalnem problemu. Rezultate kritično
vrednotimo in vzorčno razlagamo.
14
Pri navajanju zbranih podatkov upoštevamo etična načela raziskovalnega dela, kar pomeni, da
gre za objektivno prikazovanje podatkov. Pri interpretaciji podatkov pa gre za primerjanje
dobljenih rezultatov z izhodišči, spoznanimi v teoretičnem delu naloge, za soočenje teh
spoznanj, ki jim dodamo še lastne razlage, mnenja in stališča. Pazimo, da ne postavljamo
neustreznih zaključkov, da ne posplošujemo na osnovi nereprezentativnega vzorca.
7. Zaključek
Zaključek je na sistematičen, natančen in jedrnat način predstavljena sinteza bistvenih
spoznanj, informacij, stališč, znanstvenih dejstev, teorije in zakonov, ki so predstavljeni v
analitičnem delu pisnega izdelka. Predstavlja sintezo vseh končnih spoznanj, veljavnih
dejavnikov celotnega pisnega izdelka in odgovor na osnovno idejo obravnavane teme. V njem
ne navajamo novih spoznanj, novih dokazov, novih podatkov, novih informacij, novih dejstev
in citatov drugih avtorjev. Ne uporabljamo istih stavkov, kot smo jih že uporabili v tekstu.
Misli so izražene natančneje in jedrnateje, zato delujejo močneje in so bolj prepričljive.
Posameznih odstavkov zaključka ne oštevilčimo. Najizvirnejši del zaključka so predlogi,
kako bi raziskavo drugače izpeljali, kje so slabosti in pomanjkljivosti, predlogi za nadaljnje
raziskovanje, predlogi za prakso itn.
8. Literatura
Je seznam navadno pisnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. Literatura je
oštevilčena z arabskimi številkami in urejena po abecednem seznamu priimkov avtorjev
dokumentov ali stvarnih naslovov pri anonimnih monografskih dokumentih ali pri
anonimnem prispevku v reviji ter pri uradnih dokumentih ali zbornikih brez navedenega
urednika (urednikov). Posamezni bibliografski opisi dokumentov so zaključeni s piko.
Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih
Pod literaturo razumemo vsa domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in
strokovnih revij, ki so izšla kot javno dostopna dela. Delo, ki je uvrščeno v seznam literature,
mora biti vsaj enkrat omenjeno (citirano/povzemano) v besedilu pisnega izdelka. Vsako, v
besedilu navedeno delo, je napisano v seznamu literature.
Pri uporabi strokovne literature različnih avtorjev je nujno, da to v nalogi tudi označimo. Če
citiramo dobesedno, to označimo z navednicami. Citati naj bodo čim krajši in smiselno
vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citatov ni mogoče
krajšati, podčrtovati ali spreminjati posameznih besed, če se to posebej ne označi. Če je citat
predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del označimo s tremi
pikami v poševnih oklepajih: /…/.
Primeri za citiranje in povzemanje literature med tekstom:
• Če citiramo ali povzemamo enega avtorja, pišemo (Možina, 1993, str. 218) ali Možina
(1993, str. 218).
• Če citiramo ali povzemamo dva avtorja, pišemo (Možina in Tavčar, 1990, str. 50).
15
• Če citiramo ali povzemamo tri in več avtorjev, potem pišemo (Kavčič in sod., 1992,
str. 11) ali
(Kavčič et al., 1992, str. 11).
• Če citiramo ali povzemamo sekundarni vir, pišemo: Wellendorf (1973, v: Lavrnja,
1996, str. 17).
• Če citiramo ali povzemamo vir iz spletne strani, pišemo (http://www.delavskaparticipacija.
com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc).
• Če citiramo ali povzemamo več objavljenih del istega avtorja v istem letu, potem
posamezno delo označimo še s črkami a, b, c po navedbi letnice (Jurina, 1990a, str. 2).
V opombe pod črto (na koncu strani ali na koncu besedila) vključujemo dodatna pojasnila
(avtorjeve komentarje), razlage ali ilustracije, ali v njih omenimo dodatno literaturo itd.
Zapisane so z manjšimi črkami pod črto in številčene z zaporednimi arabskimi številkami od
začetka do konca teksta. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka za piko, ki
zaključuje stavek. Opombe tekoče strani se morajo končati na isti strani. Črta, ki loči besedilo
od opomb, naj bo vedno enako dolga in se mora začeti vedno na levem robu tipkane strani.
Avtorja ali avtorje dokumentov, od koder smo povzeli misli, navedemo med besedilom, in jih
ne omenjamo v opombah pod črto.
9. Viri
Seznam virov se uredi po abecedi priimkov avtorjev ali nazivov virov, če le-ti nimajo
navedenih avtorjev. Oštevilčeni so z arabskimi številkami. Posamezni bibliografski opisi
dokumentov so zaključeni s piko.
Pazimo na enoten način navajanja dokumentov.
Primeri navajanja literature in virov v vsebinskih sklopih LITERATURA in VIRI v
posameznih pisnih izdelkih za:
• knjigo:
Miller, A. (1992). Gospodarska drama. Ljubljana: Fungus.
• prispevek iz zbornika:
Gričar, J. (1994). Informacijska tehnologija. V: Možina, S. (ur.). Management. Radovljica:
Didakta, str. 706-741.
• članek iz revije:
Špoljar, K. (1993). Novi pristopi. Podjetnik, 3, št. 1-2, str. 13-20.
• navajanje uradnih dokumentov:
Zakon o visokem šolstvu (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 119.
• anonimne monografske dokumente:
Enciklopedija Slovenije (1988). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• članek iz spletnih strani:
Gostiša, M.: Vloga kadrovskih služb pri razvoju delavskega samoupravljanja.
16
Spletna stran: http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Citirano
25. 6. 2006 ob 17.30 uri].
• interni vir podjetja:
Interni vir: Poslovnik kakovosti podjetja Oblaček d.o.o. (2008).
10. Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih, ki so napisani v angleškem jeziku
1. Pri zapisu bibliografije se zapiše ‘p.’ namesto ‘str.’, ko se nanaša na eno stran oz. ‘pp.’
za dve ali več strani.
2. Če originalno delo je v slovenskem jeziku se zapiše angleški prevod.
Primer, ki vsebuje točke 1 in 2:
Špoljar, K. (1993). Novi pristopi [New approaches]. Podjetnik, 3, no. 1-2, pp. 13-20.
3. Namesto ‘V:’ se zapiše ‘In:’
4. Namesto (ur) za urednika se zapiše ‘Ed.’ (en urednik) oz. ‘Eds.’ (dva ali več urednika)
Primer, ki vsebuje točke 1-4:
Gricar, J. (1994). Informacijska tehnologija [Information technology]. In: Možina, S. (Ed.).
Management. Radovljica: Didakta, pp. 706-741.
5. Če pisni izdelek je prevod originalnega dela se zapiše v trdih oklepajih [prevod]:
Camus, A. (1988). The stranger (Matthew Ward, Trans.) [Tujec]. New York: Knopf.
(Original work published 1958).
Allende, I. (1989). Eva Luna (M.S. Peden, Trans.). New York: Bantam.
6. Če originalno delo je v angleškem jeziku oz. drugem tujem jeziku se zapiše prevod
naslova v slovenskem jeziku:
Wall, G. (2006). Tourism: change, impacts and opportunities [Turizem: spremembe, vplivi in
možnosti]. Harlow: Prentice Hall.
7. Spletno stran namesto ‘Citirano’ se zapiše ‘Available from’ in namesto ‘Citirano’ v
oklepaju se zapiše ‘Retrieved’ ter številko meseca se zapiše mesec v besedah
Gostiša, M.: Vloga kadrovskih služb pri razvoju delavskega samoupravljanja [The role of
human resources in the development of worker’s self-management]. Available from:
http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Retrieved 25 June 2006
at 17.30].
17
Predlog za pisanje znotraj teksta
1. Pri citiranju avtorja v narekovajih se zapiše ‘p.’ namesto ‘str.’, ko se nanaša na eno
stran oz. ‘pp.’ za dve ali več strani.
(Možina, 1993, p. 218)
Možina (1993, pp. 218-223).
2. Če citiramo dva avtorja pišemo ‘&’ znotraj oklepaja oz. ‘and’ zunaj oklepaja:
(Možina & Tavcar, 1990, p. 50).
Možina and Tavcar (1990) have .......
3. Če citiramo tri in več avtorjev, potem pišemo ‘et al.,’ namesto ‘in sod.’)
(Kavcic et al., 1992, p. 11).
4. Če citiramo sekundarni vir, pišemo namesto ‘v:’ ‘In:’
Wellendorf (1973, In: Lavrnja, 1996, p. 17).
5. Pri okrajšavah:
a. ‘na primer’ (npr.) se zapiše ‘e.g.,’ (brez narekovajev),
b. in tako dalje (itd.) se zapiše ‘and so forth’,
c. t.j. (to je) se zapiše ‘i.e,’
6. Ključni izrazi
a. Opomba se zapiše kot ‘Note’
b. Povzetek se zapiše kot ‘Abstract’
c. Ključne beside se zapiše kot ‘Keywords’ in se zaključi brez pike.
d. Tabela se zapiše kot ‘Table’
e. Vir se zapiše kot ‘Resource’
f. 'Figures' je tehnični izraz in se uporablja za grafe, sheme, slike, risbe in
fotografije
g. Priloga kot Appendix
18
Uporaba v slovenskem jeziku Predlog v angleškem jeziku
t.j. i.e., (povedano malo drugače / vsebuje vse
elemente)
npr. (na primer) e.g., (navedeni primeri, vseh se ne našteje)
viz., (sestavni deli celote)
in sod. et al.
itd. (in tako dalje) and so forth (etc. se uporablja pri neformalni
uporabi)
str. p. (ednina)
str. pp. (množina)
št. no.
ur. Ed. (ednina)
Ur. Eds. (množina)
V: In:
Citirano Available from: (pri navedbi lokacije vira)
Citirano Retrieved (pri datumu ogleda vira)
Graf, shema, slika, risba, fotografija Figure
Ključne besede Keywords
Opomba Note
Povzetek Abstract
Priloga Appendix
11. Priloge
Priloge niso oštevilčeno poglavje. Stran, na kateri napišemo seznam prilog, ni več oštevilčena
stran. Tudi v kazalu ne številčimo.
Med priloge sodi vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le
bremenilo. Priloge lahko vključujejo primer instrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketni
vprašalnik, lestvice stališč itn.), različna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in
drugo gradivo.
Priloge morajo biti označene z zaporednimi številkami in naslovom. Navadno vključujejo tudi
oznake poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se začne na novi
strani. V besedilu pa se sklicujemo na priloge, npr.: Gl. pril. 6 ali Priloga 6.
19
IV. TEHNIČNI VIDIK PISNIH IZDELKOV
• Pisni izdelki se oddajajo tiskani. Seminarske naloge, projektne naloge, aplikativno
raziskovalne naloge morajo biti vezane v spiralo ali biti v plastični mapi. Diplomska in
magistrska naloga sta vezani v trde platnice (zelene barve z napisom v srebrni barvi).
• Obseg pisnih izdelkov je naveden v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na število
kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu.
• Robovi strani: notranji rob je (zaradi vezave) 3 cm, zunanji rob 2 cm, zgornji rob 2,5
cm, spodnji rob 2,5 cm.
• Številčenje strani: spodaj, v sredini.
• Pisava: Arial, velikost pisave 11 točk; Tahoma, velikost pisave 11 točk, Times New
Roman, velikost pisave 12 točk.
• Razmik med vrsticami je enojen.
• Uvod je prva oštevilčena stran, literatura/viri pa zadnja.
• Priloge, ki so dodane za viri, naj bodo oštevilčene in poimenovane, npr.:
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Priloga 2: Obrazec
• Novih poglavij ne pišemo na novo stran (tekst naj teče od uvoda do vključno
zaključka brez nepotrebnih na pol praznih strani).
• Fotokopiranje je obvezno obojestransko od uvoda do vključno zaključka. Povzetek v
slovenskem in angleškem/nemškem jeziku, kazalo, literatura, viri in priloge so
fotokopirani enostransko.
• Poravnava teksta je obojestranska.
• Pisni izdelek mora biti lektoriran.*
• Za vzorec ne uporabljamo drugih pisnih izdelkov.
*Priporočamo, da vam nalogo lektorira strokovno usposobljena oseba, sicer bo to pred
zagovorom zahtevala komisija za zagovor. Če komisija za zagovor diplomske/magistrske
naloge ugotovi, da le-ta ni bila ustrezno lektorirana, pozove kandidata, da ji pred
zagovorom predloži lektorirano nalogo.
Pripravile:
mag. Ana Blažič,
dr. Jasmina Starc
dr. Annmarie Gorenc Zoran (navajanje literature in virov, ki so napisani v angleškem
jeziku)
20
PRILOGE
Priloga 1: Tabela Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni
oceni pri posameznem predmetu
Priloga 2: Platnica
Priloga 3: Naslovna stran
Priloga 4: Primer platnice za diplomsko nalogo
Priloga 5: Primer naslovne strani za diplomsko nalogo
Priloga 6: Primer platnice za magistrsko nalogo
Priloga 7: Primer naslovne strani za magistrsko nalogo
Priloga 8: Primer napisa na hrbtu za diplomsko in magistrsko nalogo
21
P 1
Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni oceni pri
posameznem predmetu
Zap.
št.
Št. KT pri
predmetu
Delež
pisnega
izdelka
pri oceni
predmeta
Delež KT
pisnega
izdelka
IŠDŠ v
urah
Število
strani
pisnega
izdelka
Število
znakov
s
presledki
1. 5 40 % 2 50 8 15.000
2. 6 40 % 2,4 60 10 18.750
3. 7 40 % 2,8 70 12 22.500
4. 8 40 % 3,2 80 14 26.250
5. 5 30 % 1,5 38 6 11.250
6. 6 30 % 1,8 45 8 15.000
7. 7 30 % 2,1 53 9 16.875
8. 8 30 % 2,4 60 10 18.750
9. 5 20 % 1,0 25 4 7.500
10. 6 20 % 1,2 30 5 9.375
11. 7 20 % 1,4 35 6 11.250
12. 8 20 % 1,6 40 7 13.125
13. 4
(APLIKATIVNA
RAZISKOVALNA
NALOGA)
100 %
4
100
17
31.875
14. 5
(STROKOVNI
ČLANEK)
100 %
5
125
8
15.000
15.
6
(DIPLOMSKA
NALOGA)
100 %
6
180
32-48
60.000-
90.000
16.
30
(MAGISTRSKA
NALOGA)
100 %
30
750
48-80
90.000-
150.000
Obrazložitev:
V skladu s študijskim programom, ki je sestavljen po bolonjskih smernicah, so predvideni
naslednji pisni izdelki: na 1. stopnji seminarska in diplomska naloga, na 2. stopnji pa
projektna naloga, aplikativna raziskovalna naloga, strokovni članek in magistrska naloga.
Osnova za izračun so opredeljeni deleži ocene (20 %, 30 %, 40 % in 100 %) pisnih izdelkov
pri posameznih predmetih v učnih načrtih. Za posamezno kreditno točko je predvidenih 25-30
ur individualnega študijskega dela študenta. Izhodišče za izračun obsega strani pisnih
izdelkov je 6 delovnih ur za 1 stran pisnega izdelka z enojnim razmikom med vrsticami.
22
P 2
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
(sredinska poravnava, brez presledkov med vrsticami)
VRSTA PISNEGA IZDELKA (12 cm od gornjega roba)
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 24 točk
(sredinska poravnava)
IME IN PRIIMEK
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
(3 cm od spodnjega roba, desna poravnava)
23
P 3
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
(sredinska poravnava, brez presledkov med vrsticami)
VRSTA PISNEGA IZDELKA (10 cm od gornjega roba)
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 20 točk
NASLOV PISNEGA IZDELKA
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 24 točk, krepko
Mentor/ica: Ime in priimek
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 20 točk
(sredinska poravnava, s presledki 20 točk med vrsticami)
Novo mesto, mesec leto Ime in priimek
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
(3 cm od spodnjega roba)
24
P 4
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
DIPLOMSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
25
P 5
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
DIPLOMSKA NALOGA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE,
SKLADEN Z NASLOVOM V DN1
Mentor/ica: dr. Ime in priimek
Novo mesto, mesec oddaje 2008 Ime in priimek
26
P 6
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
MAGISTRSKA NALOGA
IME IN PRIIMEK
27
P 7
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
NOVO MESTO
MAGISTRSKA NALOGA
NASLOV MAGISTRSKE NALOGE,
SKLADEN Z NASLOVOM V MN1
Mentor/ica: dr. Ime in priimek
Novo mesto, mesec oddaje 2008 Ime in priimek
28
P 8
HRBET PLATNICE
PRIIMEK, IME DIPLOMSKA NALOGA
PRIIMEK, IME MAGISTRSKA NALOGA
Zapis imena in priimka se začne 3 cm od
spodnjega roba hrbta platnice.
Zapis PRIIMEK, IME in
DIPLOMSKA/MAGISTRSKA
NALOGA je zapisan v obliki črk kot na
platnici v velikosti 14 točk in krepko.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli