Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
K slikovnemu gradivu prištevamo tabele, razpredelnice, različne grafikone, sheme in slike (risbe, fotografije, rentgenograme …). S slikovnim gradivom lahko prikažemo rezultate, točne številke za primerjavo in prikaz njihovega medsebojnega odnosa, smer podatkov (predvsem grafikoni). Iste podatke oziroma rezultate prikažemo samo z eno grafično obliko, tisto, ki je za določen podatek najbolj primerna in nazorna.
Tabele in grafikoni naj bodo prikazani po statističnih merilih v biomedicini. Pomembno je, da ima vsako slikovno gradivo jasen in kratek naslov. Pri tabeli napišemo naslov nad tabelo, pri drugem slikovnem gradivu pa spodaj. Vedno dodamo tekočo številko, na primer: Tabela 1: naslov; Slika 1: naslov.
Slikovno gradivo umestimo v besedilo čim bliže mestu, kjer smo ga omenili. Slikovno gradivo mora biti tehnično dovršeno in dovolj kontrastno.
Zaradi zaščite avtorskih pravic avtorja je treba za objavo slikovnega gradiva pridobiti njegovo dovoljenje in ga citirati, razen če je avtor študent. Prav tako je treba v seznamu literature omeniti avtorja slikovnega gradiva.
1

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

5 LITERATURA
Za dodatne informacije priporočamo:
− Bajt D (1993). Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
− Cenčič M (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
− Jakovljević M (1997). Od izbire teme do zagovora diplomskega dela. Ljubljana: Visoka
šola za zdravstvo.
− Južnič S (1992). Diplomska naloga. Ljubljana: Amalietti.
− Kališnik M, Zabavnik - Piano J, Rožić A (2006). Temelji znanstvenoraziskovalne
metodologije v biomedicini. Ljubljana: Piano.
− Roš M (2005). Pišem! Ljubljana: GV založba.
1 7
6 PRILOGE
6.1 Izjava o avtorstvu

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Univerza v Ljubljani
Visoka šola za zdravstvo
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/-a
diplomant/-ka študijskega programa
z vpisno številko
rojena
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom
ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice
Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature in ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in diplomskih del.
Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.
V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

A) KVALITATIVNI TIP NALOGE
Značilnost kvalitativnega raziskovanja je širok pogled v situacijo, v kateri raziskovalec
ugotavlja, kako ljudje v določeni situaciji izkušajo, razumejo, razlagajo dogodke in
nanje reagirajo. Osredotoča se na prakse in procese (kako) in v manjši meri na izide
(rezultate) (kaj). Omogoča intenziven, dolgotrajen kontakt z vsakodnevnimi situacijami
v naravnem okolju. Pozornost je usmerjena na perspektive in izkušnje udeležencev v
raziskavi. Pri kvalitativnih metodah običajno ni vnaprej določenih spremenljivk.
Pomemben je celosten vpogled v kontekst raziskovalnega problema. Raziskovalec
lahko uporabi različne metode kvalitativnega raziskovanja za opis pojavov, lastnosti,
procesov, odnosov, zaporedja ali opisa razlik med procesi. Kvalitativna raziskava je
aplikativna, saj omogoča reševanje posebnih problemov ali razumevanje določenih
procesov, ki so bili zaznani v praksi.
1 Uvod – V uvodu študent predstavi ključne značilnosti naloge tako, da bralca uvede v
problematiko, ki jo obravnava naloga. Predstavi relevantne teorije, pregled dosedanjih
raziskav oz. relevantno literaturo, ki obravnava v uvodu predstavljeno problematiko.
Citiranje in navajanje virov naj bo skladno z navodili (glej poglavje 7). Pomembno je,
da študent ustrezno predstavi uporabljeno terminologijo. Študent/ka pri pisanju naloge
uporabi novejšo in relevantno strokovno in znanstveno literaturo.
2 Namen, hipoteze ali raziskovalna vprašanja
Pri opredeljevanju namena diplomske naloge mora študent odgovoriti na vprašanje,
zakaj analizira izbrano temo. Nameni so lahko različni:
• problema ni še nihče analiziral,
• zadnja analiza problema je zastarela,
• ne strinjamo se z ugotovitvami določenih avtorjev,
• analizo problema je naročila določena organizacija.
Cilj naloge so želeni rezultati, ki jih študent namerava doseči s svojo nalogo (Ivanko
2007).
3 Metode dela in materiali - v poglavju je treba zajeti naslednje:
3.1 Vzorec (oz. zdravstveni primeri, udeleženci, intervjuvanci)
3.2 Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti
3.3 Potek raziskave
Pri oblikovanju poglavja Metode dela si študent in mentor lahko pomagata z naslednjo
preglednico (Preglednica 2). Priporočljivo je, da je raziskovalno vprašanje odprto za
morebitna odkritja in spremembe.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Priimek Začetnica imena. Skrajšani naslov naloge (pagina viva)
tip dela, študijski program, institucija, leto
7
Preglednica 2: Povezava med raziskovalnim vprašanjem in metodami raziskovanja (Yin 2009)
Metoda Tip raziskovalnega
vprašanja
Zahtevana stopnja
nadzora*
Usmerjenost na sočasne
oziroma pretekle
dogodke
Poskusna
(eksperimentalna) metoda
Kako, zakaj? Popoln nadzor Sočasni
Anketiranje Kdo, kaj, kje, koliko? Ni nadzora Sočasni
Analiza arhivskih
podatkov (strukturirani
podatki)
Kdo, kaj, kje, koliko? Ni nadzora Pretekli
Zgodovinska / historična Kako, zakaj? Ni nadzora Pretekli
Študija primerov Kako, zakaj? Ni nadzora Sočasni
Legenda: * Zahtevana stopnja nadzora definira, v kolikšni meri lahko raziskovalec/ka nadzoruje proučevane
dogodke, procese itn. (Times New Roman 9 pt)
Poleg metod raziskovanja, predstavljenih v Preglednici 2, je možna uporaba še drugih
metod oziroma so možne njihove kombinacije, na primer:
• metode intervjuvanja: raziskovalec izvede strukturirane ali polstrukturirane
intervjuje s posamezniki oziroma v ciljnih skupinah, kjer raziskovalec želi
vpogled v različne perspektive (stališča, zaznave, občutja, verjetja) o
obravnavanem problemu, zato izvede skupinski intervju z razpravo;
• metode opazovanja ali opazovanja z udeležbo: raziskovalec fizično sledi
udeležencem v raziskavi, proučuje njihovo vedenje, odnose, pojave, fizično
okolje, dejavnosti, pogovore, sestanke (npr. opazovanje v bolnišnici);
• metoda kritičnega dogodka: dopolnjuje intervjuje, je krajši zapis raziskovalca,
ki sledi udeležencem v raziskavi, lahko proučuje že zapisane dnevnike, poseže v
zgodovino primera;
• analiza dokumentov: uporabimo dokumente, ki so nastali v toku raziskave ali
dokumente, ki niso bili ustvarjeni v toku raziskave (npr. zdravniški karton
pacienta, negovalna dokumentacija pacienta, list kontinuirane zdravstvene
nege);
• analiza podatkov oz. analiza vsebine (t.j. analiza kvalitativnih podatkov).
Vzorec (oz. material, primeri) – pri kvalitativnih nalogah je vzorec (oz. število
primerov) praviloma majhen, nenaključen in namenski.
Uporabljene pripomočke in merske instrumente se predstavi tako natančno, da je
možno raziskavo ponoviti. Predstavimo uporabljene statistične metode ter navedemo
ključne enačbe oz. formule uporabljenih statističnih testov in jih oštevilči z navadno
zaporedno številko v oklepajih, pred oklepajem so tri pike.
V podpoglavju Potek raziskave opišemo postopek izvedbe oz. zbiranja podatkov (kje,
koliko časa, kako smo dajali navodila). Predstavimo postopek pridobivanja dovoljenja
za izvedbo raziskave (morebitni dokumenti so priloga k nalogi).
4 Rezultati – prikažemo rezultate analiz zbranih podatkov. V to poglavje sodijo
rezultati v obliki besedila, preglednic, slik oz. grafov, ki se dopolnjujejo, a ne podvajajo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

5 Razprava – se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja. Rezultate komentiramo z
vidika ciljev raziskave, primerjamo jih z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten
razkorak med pričakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natančnost in
veljavnost, jih interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako iščemo odgovore na
postavljena raziskovalna vprašanja ter potrdimo oz. ovržemo morebitne hipoteze,
predpostavke. Pomembno je, da predočimo bralcu tudi omejitve raziskave. V dogovoru
z mentorjem se lahko poglavji Rezultati in Razprava smiselno združita.
6 Zaključek - običajno sestoji iz kratkega povzetka ugotovitev naloge ter iz
strokovnega mnenja in stališč avtorja o ugotovitvah naloge.
7 Viri – v tem poglavju po abecednem vrstnem redu navedemo vire, s katerimi smo si
pomagali pri izdelovanju pisnega izdelka.
B) KVANTITATIVNI TIP NALOGE
1 Uvod – opišemo problem, kaj je tisto, česar še ne vemo, in pokažemo njegovo
relevantnost, zakaj ga je vredno raziskovati. V tem delu naloge povzamemo dela, ki so
pomembna za obravnavano problematiko.
(primer oštevilčevanja enačb)
ob = a + b + c …(1)
2 Namen, hipoteze ali raziskovalna vprašanja – predstavimo namen naloge in
zastavljene hipoteze, ki so v obliki trdilnih stavkov.
3 Metode dela in materiali – navedemo uporabljeni material ter raziskovalne metode
in tehnike tako natančno, da je mogoča ponovitev raziskave.
Pri anketnih vprašalnikih naj vzorec zajema vsaj 30 (dodiplomski) oz. 100
(podiplomski) subjektov/enot. Opišemo populacijo, iz katere smo vzeli vzorec, in
opredelimo izbor vzorca. Opišemo postopek izvedbe oz. zbiranje podatkov (npr. kje,
koliko časa, kako smo dajali navodila). Nato opišemo uporabljene statistične metode.
4 Rezultati – prikažemo vse rezultate analiz zbranih podatkov oz. eksperimentov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, slik oz. grafov, ki se dopolnjujejo,
a ne podvajajo.
Vsaka slika in preglednica morata biti opremljeni z opisnim naslovom, naslov ne sme
biti oblikovan kot vprašanje. Naslova slike se ne sme navajati še v sami sliki.
Posebno pozornost je treba nameniti ustreznemu navajanju merskih enot uporabljenih v
preglednici ali na sliki (glej Preglednica 3, kjer so v glavah stolpcev navedene merske
enote). Pisava v preglednici naj bo enaka kot v besedilu, po potrebi se jo lahko zmanjša,
vendar največ na 9 pt.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Priimek Začetnica imena. Skrajšani naslov naloge (pagina viva)
tip dela, študijski program, institucija, leto
9
Preglednica 3: Naslov preglednice
Mladostnik (n) Telesna masa (kg) Telesna višina (m) ITM (kg/m2)
M1
M2
Primer ustrezno opremljene slike (Slika 2) vsebuje poimenovanje osi z enotami:
• y-os: Število otrok
• x-os: Odgovori otrok
Slika 2: Odgovori otrok o doživljanju bolečine ob prejemu injekcije
Besedilo na slikah in v preglednicah naj bo slovenskem jeziku, ponazorila, ki so
prevzeta iz tuje literature, je treba prevesti v slovenščino.
5 Razprava – se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja. Komentiramo jih z vidika
ciljev raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak
med pričakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natančnost in veljavnost,
jih interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako iščemo odgovore na postavljene
hipoteze oz. potrdimo ali zavrnemo postavljene hipoteze. Pomembno je, da predočimo
bralcu tudi omejitve raziskave.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

6 Zaključek – običajno sestoji iz kratkega povzetka ugotovitev naloge ter iz
strokovnega mnenja in stališč avtorja o ugotovitvah naloge.
7 Viri – v tem poglavju po navodilih navedemo uporabljene vire.
C) NALOGE, KJER JE UPORABLJENA KOMBINACIJA
KVANTITATIVNEGA IN KVALITATIVNEGA
RAZISKOVALNEGA PRISTOPA
Študent naj upošteva strukturo predpisanih poglavij kvantitativnih in kvalitativnih nalog
in naj v dogovoru z mentorjem oblikuje končno strukturo. Pri tem je posebno pozornost
potrebno posvetiti podpoglavju 2 in 3, kjer naj se smiselno upoštevajo določila za oba
tipa nalog.
D) TEORETIČNE NALOGE
1 Uvod – predstavitev problema – opišemo problem in pokažemo njegovo
relevantnost.
2 Namen, hipoteze ali raziskovalna vprašanja – predstavimo namen in cilje naloge.
3 Metode dela in materiali – podrobno opišemo način iskanja literature (npr. uporaba
specializiranih zbirk podatkov, ključne besede).
4 Rezultati - Pregled in analiza virov zelo natančno povzame dela, ki so pomembna za
obravnavano problematiko. Prikažemo uveljavljene in alternativne teorije in jih kritično
ovrednotimo in analiziramo.
5 Razprava - V primeru omenjenega poglavja študent predlaga morebitne izboljšave, ki
bi jih lahko vpeljali na določeno področje ali zamisel, kako rešiti določen problem.
6 Zaključek - običajno sestoji iz kratkega povzetka ugotovitev naloge ter iz
strokovnega mnenja in stališč avtorja o ugotovitvah naloge.
7 Viri – v tem poglavju po abecednem vrstnem redu navedemo vire, ki smo jih
uporabili.
Priimek Začetnica

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Priimek Začetnica imena. Skrajšani naslov naloge (pagina viva)
tip dela, študijski program, institucija, leto
11
4 CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV
Pravilno citiranje in navajanje literature je pomemben element, s katerim razkrijemo
vire informacij, ki smo jih navedli v pisnem izdelku. Je pomemben element
preprečevanja plagiatorstva. Bralcu omogoča, da lahko po potrebi poišče dodatne
informacije iz izvirnih virov. Skladnost in doslednost pri citiranju in navajanju literature
je pri tem ključnega pomena. Ključni elementi citiranja in navajanja virov so:
• beleženje bibliografskih podatkov posameznega vira in (če je možno) ključnih
strani,
• upoštevanje predpisanih ločil in okrajšav pri navajanju virov,
• vstavljanje citata na ustrezno mesto v besedilu,
• pravilno izdelano poglavje Viri - vnesemo samo vire, ki jih citiramo v besedilu.
Stavke tvorimo tako, da povzamemo ideje različnih avtorjev (jih ne dobesedno
prepisujemo) in besedilo opremimo z ustreznim/i citatom/i. Besedilo praviloma tvorimo
s parafrazíranjem, kar pomeni, da na novo oz. drugače predstavimo ali razlagamo že
znano temo. Dobesedno citiranje se uporablja npr. pri navajanju zakonov, izjav in slik
oz. preglednic iz drugih virov. V primeru dobesednega citiranja besedilo označimo z
navednicami in ležečim tiskom.
Podatki o uporabljeni literaturi in virih morajo biti natančni in preverjeni. Naloga naj
vsebuje vsaj 30 virov, izjema so naloge na področjih, kjer je na voljo zelo malo
literature. Priporočljivo je, da je vsaj dve tretjini virov mlajših kot deset let. Zaželena je
uporaba specializiranih zbirk podatkov, katerih povezave se nahajajo na spletni strani
UP FVZ in UP Univerzitetne knjižnice (UPUK). V poglavju Viri je treba navesti tako
tiskane kot elektronske vire. Navedemo tudi vire, iz katerih smo črpali slike oz.
preglednice. Študentom priporočamo, da uredijo vire z orodjem za citiranje in navajanje
virov (npr. End Note, Zotero).
4.1 Citiranje virov
Viri se navajajo sladno s standardom ISO 690. Citat mora biti naveden pred piko oz. na
ustreznem mestu znotraj stavka v besedilu v obliki: (Priimek, leto nastanka vira).
V primeru, da imamo enega avtorja citiramo npr. (Novak, 2006),
V primeru dveh avtorjev (Novak in Koren, 2007),
V primeru več avtorjev (Novak in sod., 2011).
V primeru navajanja več del se slednje loči s podpičji; navedemo jih kronološko od
najstarejšega do najnovejšega npr. (Bratož, 1999; Cek in sod., 2001; Antončič, 2002).
Možno je tudi vključiti priimek avtorja v stavek:
Novak (2006) navaja, da …
Novak (2006) in Koren (2007) sta ugotovila, da je uporaba …

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Priimek Začetnica imena. Skrajšani naslov naloge (pagina viva)
tip dela, študijski program, institucija, leto
12
Kolikor dobesedno citiramo besedilo, se za letnico vnese vejico in stran/i citata.
Npr. Novak (2007, 40–45) je ugotovil, da je »dobesedni citat«.
Npr. V Zakonu o nepravdnem postopku (2007, 451) je zapisano, da je »dobesedni
citat«.
Če sta več kot dva avtorja, se navede le prvega in dopiše in sod. (Kovačič in sod.,
2008). V primeru navajanja več del se slednje loči s podpičji; navedemo jih kronološko
od najstarejšega do najnovejšega:
(Bratož 1999; Cek in sod. 2001; Antončič 2002).
Če ima več virov enako letnico izdaje, se jih navede v zaporedju po abecednem vrstnem
redu prvega avtorja oz. naziva ustanove:
(Antončič 2002; Bratož 2002; Cek in sod. 2002).
Ko citiramo več del istega avtorja z isto letnico izdaje, je potrebno za letnico dodati
malo črko po abecednem redu: (Kuhar 2013a; 2013b). Slednje se označi ob letnici
posameznega vira v poglavju Viri. V izogib nesporazumu je potrebno uporabiti zgolj
izvirni vir. Če podatke o določenih rezultatih citira nek drug vir in do prvega, izvirnega
vira nikakor ni možno dostopati, se lahko izjemoma citira drugi vir. Vedno pa je treba
navajati izvirna dela. Posredno citiranje ni dovoljeno.
V poglavjih Povzetek in Zaključek ni citiranja literature.
Posebno pozornost je potrebno nameniti uporabi virov, iz katerih črpamo slike oz.
preglednice – navesti stran. V takih primerih je potrebno v naslov slike in preglednice
vnesti priimek avtorja, naslov dela in leto izida publikacije, iz katere smo črpali
podatke. Prav tako mora biti vir naveden v poglavju Viri.
4.2 Navajanje virov
V poglavju Viri navedemo uporabljene vire po abecednem vrstnem redu priimka prvega
avtorja; kolikor slednjega ni, naziv ustanove. Citati v besedilu morajo biti usklajeni s
poglavjem Viri in vsi viri v tem poglavju so citirani v besedilu naloge. Citira in navaja
se lahko le objavljena dela.
V poglavju Viri uporabljamo slog Navaden (Preglednica 1), razmik med posameznim
virom enojen.; pri tem je prva vrstica posameznega vira viseča (nastavitev odstavka:
zamikanje, posebno: viseče: zamik za 1 cm).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Priimek Začetnica imena. Skrajšani naslov naloge (pagina viva)
tip dela, študijski program, institucija, leto
13
5 VIRI
IVANKO, Š. Raziskovanje in pisanje del: metodologija in tehnologija raziskovanja in
pisanja strokovnih in znanstvenih del. Kamnik: Cubus image, 2007.
YIN, R.K. Case study research: Design and methods. Thousand Oaks idr.: Sage, cop.
2009.
NATIONAL INFORMATION STANDARDS ORGANIZATION. ISO 690:2010,
Information and documentation -- Guidelines for bibliographic references and
citations to information resources.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

POVZETEK
Bistvo povzetka je, da z njim na kratko predstavimo celo nalogo. Povzetek mora biti
sestavljen iz uvodnega stavka, ki mu sledijo namen in cilj naloge, hipoteza oz. hipoteze,
materiali in metode in rezultati ter zaključek pri kvantitativnih nalogah. Pri kvalitativnih
nalogah hipoteze in materiale in metode nadomestimo z opisom vzorca in metodologije.
V primeru uporabe strukturiranega povzetka, katerega uporaba je priporočljiva pri
raziskovalnih nalogah, se podpoglavja imenujejo: Teoretična izhodišča, Metode dela,
Rezultati in Zaključek.
Pri teoretičnih nalogah v povzetku navedemo uvodne stavke, s katerimi pojasnimo,
zakaj obravnavamo omenjeno problematiko. Sledi predstavitev strukture naloge z
vsebino poglavij. Na zaključku povzetka v enem ali dveh stavkih povzamemo zaključne
ugotovitve.
Povzetek naj vsebuje od 200 do 250 besed.
(slog Navaden – Preglednica 1)
Pomembno:
• povzetek pišemo v 1. osebi množine ali v nedoločniku,
• v povzetku ni citiranja virov,
• v povzetku ne uporabljamo kratic (izjema so le standardne ali splošno znane
kratice, npr. AIDS, DNA).
Ključne besede: največ 5 ključnih besed, ločenih z vejico.
(slog Navaden – Preglednica 1)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

DIPLOMA-VEZAVA, DIPLOMA-LEKTURA,DIPLOMA-POMOČ,DIPLOMSKA NALOGA

MojSTUDIJ.com - ŠTUDENTJE, DIPLOMANTI, PODJETNIKI, STARŠI-POZOR!!

Spletna stran www.MojSTUDIJ.com nudi pomoč rednim in izrednim študentom pri dokončanju študijskih obveznosti, prav tako pa nudi ugodno VEZAVO, KOPIRANJE in POMOČ (npr. pri seminarski-seminarska, diplomi-diplomska ali magistrski nalogi-magistrska naloga).

* Ali ste že zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi?
* Ali imate le preprosto težave pri posameznem izpitu/predmetu?
* Ali zgolj potrebujete vrhunsko lekturo Vašega teksta?
* Morda le pomoč pri oblikovanju ali pri pripravi prezentacije?
* Ali Vam manjka le še zaključno diplomska naloga (ugodna vezava)?
* Ali zaradi predolgih delavnikov preprosto ne najdete časa za pripravo sklepnega študijskega dejanja-diplome?
* In ob vsem tem Vas še preganja čas, ker imate obilo obveznosti doma ali na delovnem mestu?

Ne skrbite, imamo rešitev!

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

>> Opozorili bi radi na zelo pomembno dejstvo, da je na spletu ogromno zavajajočih ponudnikov (ponudb), ki temeljijo na principu »PRIJETNEGA POPOLDANSKEGA ŠTUDENTSKEGA KROŽKA OZIROMA DRUŽENJA«, kjer Vam LE v nekaj dneh prekopirajo celotno, ŽE PREUČENO IN ŽE UPORABLJENO IN ŽE PREDSTAVLJENO TEMATIKO ŽE ODDANEGA IN ZAGOVARJANEGA DIPLOMSKEGA ALI MAGISTRSKEGA DELA, za »SIMBOLIČNO« ceno. TOVRSTNI PONUDNIKUI NIMAJO NOBENE VEZE Z RAZISKOVALNO DEJAVNOSTJO TER MEČEJO SLABO LUČ IN PRIZVOK NA RESNO RAZISKOVALNO DELO. Vse naše naročnike pozivamo, da naj bodo pri izbiri ponudnika sila pozorni, saj gre pri raziskovalnemu delu nenazadnje za cilj ugotoviti in dognati nova dejstva in NE REPRODUCIRATI DOGNANJA NEKOGA DRUGEGA. Gre za protipravno oziroma kazensko dejanje.<<

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

DISPOZICIJA ZAKLJUČNE NALOGE

1. PREDLOG NASLOVA

2. PROBLEMATIKA (MOTIVACIJA ZA RAZISKOVALNO DELO)

3. PODROČJE(A) IN PODPODROČJE(A) RAZISKOVANJA

4. NAMEN NALOGE:
- Zakaj je ta naloga pomembna?
- Kakšno korist ima lahko za podjetje(a), stroko, znanost (druge deležnike)?
- Če gre za znanstveno zaključno nalogo, zakaj je ta problematika zanimiva/aktualna za raziskovanje?

Pojasnilo: Namen zaključne naloge je odgovoriti na vprašanje, zakaj je Vaša zaključna naloga pomembna oziroma k čemu želite z njo prispevati. Cilj zaključne naloge (točka 5) pa je, kaj boste izdelali v okviru zaključne naloge. Pomagajte si z analogijo: če je Vaš cilj priti na vrh gore (kaj?), je namen ohraniti ohranjati dobro telesno kondicijo (zakaj to počnete?). V tem oziru lahko torej namen dosežete z različnimi cilji.

5. CILJI NALOGE: Kaj boste v okviru zaključne naloge izdelali, razvili? Kako boste skušali doseči namen?

6. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE ALI GLAVNA TEZA

V zaključni nalogi bodisi iščete odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje (po potrebi razdelanih na več podvprašanj) bodisi preverjate veljavnost temeljne teze (po potrebi razdelane na več hipotez).

7. METODE RAZISKOVALNEGA DELA:
- Kako boste prišli do odgovora na raziskovalno vprašanje oz. proučevali glavno tezo? ( po potrebi razdelati glavno raziskovalno vprašanje na več vsebinsko zaokroženih podvprašanj oz. tezo na več vsebinsko zaokroženih hipotez)
- Jedrnat opis raziskovalnega načrta. ( teoretično-konceptualno/empirično; kvalitativno/kvantitativno; preiskovalno/potrjevalno; poslovni primer, drugo)
- Jedrnata predstavitev predloga metodologije za zajem podatkov ( opis metod iskanja / viri sekundarnih podatkov, opis metod zbiranja primarnih podatkov)
- Jedrnata predstavitev predloga metodologije za analizo podatkov.
- Pričakovane omejitve oziroma težave pri raziskavi, razvoju teoretičnega ali konceptualnega modela, analizi poslovnega primera oziroma v drugih fazah izdelave zaključne naloge.

8. PREDLOG STRUKTURE NALOGE (Običajna struktura za empirične naloge je naslednja: uvod; teoretični del; empirični del – predstavitev metodologije, rezultati; diskusija – glavne ugotovitve, priporočila, vrednotenje dela (prispevek, omejitve); vprašanja, vredna raziskovalne pozornosti, ki so ostala odprta; sklep).

9. IZHODIŠČNA LITERATURA IN VIRI

Seznam naj bo urejen v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog.

10. TERMINSKI NAČRT IZDELAVE ZAKLJUČNE NALOGE S KLJUČNIMI MEJNIKI

11. O MENI (Vpisna številka; CV; dosedanja povprečna ocena študija; povprečna ocena pri predmetu, na katerega se delo nanaša; ciljna ocena za zaključno nalogo; zakaj želim izdelati zaključno nalogo s tega področja).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:02 Prispevkov: 999

Tel. št.:
Mail naslov: mskrget@gmail.com Datum:

Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede Kranj
Način študija – redni, visokošolski strokovni program
Smer študija – organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
Številka indeksa:

Dispozicija diplomskega dela

VODENJE IN ČUSTVENA INTELIGENCA

v okviru predmeta:
mentor:

1. UVOD – TEMA DIPLOMSKEGA DELA

Čustvena inteligenca je zelo pomembna pri ljudeh na vodstvenih položajih in pri delu z ljudmi. Pri čustveni inteligenci gre za sposobnosti prepoznavanja, obvladovanja in izražanja svojih občutkov ter sposobnost, da se na odziv soljudi v različnih situacijah ustrezno odzivamo. Gre za sposobnost empatije in obvladovanja čustev, ki pomaga pri ravnanju z ljudmi.
Za uspešnost podjetja in odnosov v podjetju je zelo pomembno, kako se vodja odziva v različnih okoliščinah, kako s svojim vedenjem vpliva na ravnanje sodelavcev, kako se odziva na njihove čustvene reakcije ter vpliva na njihovo delovno storilnost. Vodja z obvladovanjem čustev uspešneje vodi, sodeluje s podrejenimi ter vpliva na medsebojne odnose ter reševanje konfliktov.

2. METODOLOGIJA

Namen in cilji naloge

Namen diplomskega dela je prikazati pomen čustvene inteligence za uspešnost pri vodenju ljudi. Cilj diplomske naloge je raziskati področje čustvene inteligence, opredeliti pojem vodenje in z njim povezane ključne pojme ter raziskati sloge vodenja pri različnih tipih vodij z vidika čustvene inteligence. Spoznati želim pomen čustev v ustvarjalnem procesu, prikazati razliko med vodenjem in managmentom, ugotoviti želim kakšen pomen ima čustvena inteligenca na vodenje. Rada bi ugotovila, kako velik vpliv ima čustvena inteligenca na odnos med zaposlenimi, na odnos s samim seboj in kako lahko pozitivno pripomore k boljši klimi in posledično tudi k večji delovni storilnosti zaposlenih.

Predlagane metode

- Pregled literature, člankov in elektronskih virov na izbrano temo
- Deskriptivna metoda (opredelitev pojmov)
- Komparativna metoda (primerjanje vodenja in managmenta, primerjava različnih tipov vodenja, primerjava čustveno inteligentnega in čustveno neinteligentnega vodenja)
- Metoda kompilacije (povzemanje spoznanj, stališč, sklepov in ugotovitev različnih avtorjev)

3. PREDLOG VSEBINE DIPLOMSKEGA DELA

1. UVOD

2. VODENJE
2.1. Opredelitev pojma
2.2. Proces in oblike vodenja
2.3. Lastnosti uspešnega vodje
2.4. Razlika med vodenjem in managmentom

3. ČUSTVENA INTELIGENCA
3.1 Opredelitev pojmov čustvovanje, inteligenca in čustvena inteligenca
3.2 Osnovne komponente čustvene inteligence
3.3 Vloga čustev pri kreativnosti in delovni storilnosti
3.4 Spol in čustvena inteligenca
3.5 Značilnosti čustveno inteligentne osebe

4. POMEN ČUSTVENE INTELIGENCE PRI MEDOSEBNIH ODNOSIH
4.1 Samozavest in samopodoba
4.2 Izražanje čustev
4.3 Čustvena inteligenca in komunikacija
3.4 Moč pozitivnih misli

5. ČUSTVENA INTELIGENCA PRI VODENJU
4.1 Lastnosti vodje
4.2 Oblike vodenja z vidika čustvene inteligence
4.3 Razvijanje čustvenih sposobnosti vodij
4.4 Izobraževanje in osebni razvoj vodje
4.5 Stil vodenja čustveno inteligentnega vodje

6. POVZETEK

7. SEZNAM LITERATURE

4. PREDVIDENA LITERATURA

 Goleman, D. (2001) Čustvena inteligenca na delovnem mestu, Ljubljana: Mladinska knjiga.
 Možina, S. (1994) Osnove vodenja, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
 Mayer, D. J., Salovey, P., &Caruso, R. D. (1999) Emotional Intelligence Meets traditional standards for an Intelligence, Intelligence, 27(4) 267-298
 Clemmer, J. (2008) Učinkoviti vodja, založba Tuma, Ljubljana
 Brajša, P. (1983) Vodenje kot medosebni proces, Univerzum, Ljubljana
 Brečko, D. (2003) Vedenjske kompetence in čustvena inteligentnost pri vodenju, GV Izobraževanje, Ljubljana
 Goleman, D. (1997) Čustvena inteligenca, zakaj je lahko pomembnejša od IQ, Založba MK, Ljubljana
 Gross, S.F. (2001) Umetnost inteligentnega sporazumevanja, DZS, Ljubljana
 Keller, J. (2001) Miselna naravnanost je vse, Lisac in Lisac, Ljubljana
 Wesisinger, H.(2001) Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi, neizkoriščen vir uspeha, Tangram, Ljubljana
 Križman, A., Angelovski, B. (2008) Poslovno komuniciranje in vodenje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana
 Maxwell, J. (2007) 21 nepogrešljivih lastnosti vodje, Lisac in Lisac, Ljubljana
 Malik, F. (2009) Voditi, uspeti, Živeti, Založba MK, Ljubljana
 Bernik, J., Kmet, J., Berginc, J., Mejaš, N., Pšeničnz, V. (2000) Menedžment in vodenje, Portorož

5. OKVIRNI TERMINSKI PLAN IZDELAVE NALOGE

Datum Dejavnost
Januar 2015 Izbor teme in pregled literature
Februar 2015 Iskanje in prebiranje literature ter virov
Marec 2015 Izbor glavnih poglavij in osnutek diplomske naloge
April 2015 Pisanje diplomske naloge
Maj 2015 Popravki naloge
Junij 2015 Lektoriranje in oddaja diplomskega dela

Podpis študentke:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli