Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje Seznam forumov Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje
Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje diplomske naloge,pisanje magistrske naloge,pomoč pri oblikovanju diplomske naloge,pomoč pri oblikovanju magistrske naloge,seminarska naloga,izdelava seminarske naloge
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




MojSTUDIJ.com-Pomoč pri pisanju diplomske, magistrske, semin
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje Seznam forumov -> Izdelava seminarske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 29 Jun 2012 18:12    Naslov sporočila: Če citiramo ali povzemamo vir iz spletne strani, pišemo Odgovori s citatom

Risba
Risba se kot ilustracija uporablja predvsem na področju tehniških znanosti. Najpogosteje
se uporablja tehniška risba, ki predstavlja konkretni predmet v ortogonalni projekciji s
potrebnimi pogledi, preseki, kotiranjem in podatki. Označena je z zaporedno številko, ki ji
sledi jasen in jedrnat naslov.
Fotografija
Umestimo jo lahko na smiselno mesto v tekstu ali v prilogi. Mora biti jasna, ostra in
kontrastna. Vsaka fotografija mora imeti zaporedno številko, naslov in vir.
Slika
Slika s pomočjo risbe in barv ustvarja iluzijo konkretnih stvari in pojavov iz narave in
prostora ( v bistvu gre za umetniško sliko), zato jih redko uporabljamo. Slike morajo biti v
okvirju in levo poravnane. Označena je z zaporedno številko, ki ji sledi naslov in navedba
avtorja.
Primer slike
Slika 1: Slovo
Vir: Lastni vir, 2008.
Pretirano barvno pisane ilustracije niso zaželene.
Interpretacija vključuje podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje in povezovanje, s
čimer si ustvarimo čim bolj celovito podobo o raziskovalnem problemu. Rezultate kritično
vrednotimo in vzorčno razlagamo.
14
Pri navajanju zbranih podatkov upoštevamo etična načela raziskovalnega dela, kar pomeni, da
gre za objektivno prikazovanje podatkov. Pri interpretaciji podatkov pa gre za primerjanje
dobljenih rezultatov z izhodišči, spoznanimi v teoretičnem delu naloge, za soočenje teh
spoznanj, ki jim dodamo še lastne razlage, mnenja in stališča. Pazimo, da ne postavljamo
neustreznih zaključkov, da ne posplošujemo na osnovi nereprezentativnega vzorca.
7. Zaključek
Zaključek je na sistematičen, natančen in jedrnat način predstavljena sinteza bistvenih
spoznanj, informacij, stališč, znanstvenih dejstev, teorije in zakonov, ki so predstavljeni v
analitičnem delu pisnega izdelka. Predstavlja sintezo vseh končnih spoznanj, veljavnih
dejavnikov celotnega pisnega izdelka in odgovor na osnovno idejo obravnavane teme. V njem
ne navajamo novih spoznanj, novih dokazov, novih podatkov, novih informacij, novih dejstev
in citatov drugih avtorjev. Ne uporabljamo istih stavkov, kot smo jih že uporabili v tekstu.
Misli so izražene natančneje in jedrnateje, zato delujejo močneje in so bolj prepričljive.
Posameznih odstavkov zaključka ne oštevilčimo. Najizvirnejši del zaključka so predlogi,
kako bi raziskavo drugače izpeljali, kje so slabosti in pomanjkljivosti, predlogi za nadaljnje
raziskovanje, predlogi za prakso itn.
8. Literatura
Je seznam navadno pisnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. Literatura je
oštevilčena z arabskimi številkami in urejena po abecednem seznamu priimkov avtorjev
dokumentov ali stvarnih naslovov pri anonimnih monografskih dokumentih ali pri
anonimnem prispevku v reviji ter pri uradnih dokumentih ali zbornikih brez navedenega
urednika (urednikov). Posamezni bibliografski opisi dokumentov so zaključeni s piko.
Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih
Pod literaturo razumemo vsa domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in
strokovnih revij, ki so izšla kot javno dostopna dela. Delo, ki je uvrščeno v seznam literature,
mora biti vsaj enkrat omenjeno (citirano/povzemano) v besedilu pisnega izdelka. Vsako, v
besedilu navedeno delo, je napisano v seznamu literature.
Pri uporabi strokovne literature različnih avtorjev je nujno, da to v nalogi tudi označimo. Če
citiramo dobesedno, to označimo z navednicami. Citati naj bodo čim krajši in smiselno
vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citatov ni mogoče
krajšati, podčrtovati ali spreminjati posameznih besed, če se to posebej ne označi. Če je citat
predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del označimo s tremi
pikami v poševnih oklepajih: /…/.
Primeri za citiranje in povzemanje literature med tekstom:
• Če citiramo ali povzemamo enega avtorja, pišemo (Možina, 1993, str. 218) ali Možina
(1993, str. 218).
• Če citiramo ali povzemamo dva avtorja, pišemo (Možina in Tavčar, 1990, str. 50).
15
• Če citiramo ali povzemamo tri in več avtorjev, potem pišemo (Kavčič in sod., 1992,
str. 11) ali
(Kavčič et al., 1992, str. 11).
• Če citiramo ali povzemamo sekundarni vir, pišemo: Wellendorf (1973, v: Lavrnja,
1996, str. 17).
• Če citiramo ali povzemamo vir iz spletne strani, pišemo (http://www.delavskaparticipacija.
com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc).
• Če citiramo ali povzemamo več objavljenih del istega avtorja v istem letu, potem
posamezno delo označimo še s črkami a, b, c po navedbi letnice (Jurina, 1990a, str. 2).
V opombe pod črto (na koncu strani ali na koncu besedila) vključujemo dodatna pojasnila
(avtorjeve komentarje), razlage ali ilustracije, ali v njih omenimo dodatno literaturo itd.
Zapisane so z manjšimi črkami pod črto in številčene z zaporednimi arabskimi številkami od
začetka do konca teksta. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka za piko, ki
zaključuje stavek. Opombe tekoče strani se morajo končati na isti strani. Črta, ki loči besedilo
od opomb, naj bo vedno enako dolga in se mora začeti vedno na levem robu tipkane strani.
Avtorja ali avtorje dokumentov, od koder smo povzeli misli, navedemo med besedilom, in jih
ne omenjamo v opombah pod črto.
9. Viri
Seznam virov se uredi po abecedi priimkov avtorjev ali nazivov virov, če le-ti nimajo
navedenih avtorjev. Oštevilčeni so z arabskimi številkami. Posamezni bibliografski opisi
dokumentov so zaključeni s piko.
Pazimo na enoten način navajanja dokumentov.
Primeri navajanja literature in virov v vsebinskih sklopih LITERATURA in VIRI v
posameznih pisnih izdelkih za:
• knjigo:
Miller, A. (1992). Gospodarska drama. Ljubljana: Fungus.
• prispevek iz zbornika:
Gričar, J. (1994). Informacijska tehnologija. V: Možina, S. (ur.). Management. Radovljica:
Didakta, str. 706-741.
• članek iz revije:
Špoljar, K. (1993). Novi pristopi. Podjetnik, 3, št. 1-2, str. 13-20.
• navajanje uradnih dokumentov:
Zakon o visokem šolstvu (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 119.
• anonimne monografske dokumente:
Enciklopedija Slovenije (1988). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• članek iz spletnih strani:
Gostiša, M.: Vloga kadrovskih služb pri razvoju delavskega samoupravljanja.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 30 Jun 2012 19:40    Naslov sporočila: Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih, ki so napis Odgovori s citatom

Spletna stran: http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Citirano
25. 6. 2006 ob 17.30 uri].
• interni vir podjetja:
Interni vir: Poslovnik kakovosti podjetja Oblaček d.o.o. (2008).
10. Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih, ki so napisani v angleškem jeziku
1. Pri zapisu bibliografije se zapiše ‘p.’ namesto ‘str.’, ko se nanaša na eno stran oz. ‘pp.’
za dve ali več strani.
2. Če originalno delo je v slovenskem jeziku se zapiše angleški prevod.
Primer, ki vsebuje točke 1 in 2:
Špoljar, K. (1993). Novi pristopi [New approaches]. Podjetnik, 3, no. 1-2, pp. 13-20.
3. Namesto ‘V:’ se zapiše ‘In:’
4. Namesto (ur) za urednika se zapiše ‘Ed.’ (en urednik) oz. ‘Eds.’ (dva ali več urednika)
Primer, ki vsebuje točke 1-4:
Gricar, J. (1994). Informacijska tehnologija [Information technology]. In: Možina, S. (Ed.).
Management. Radovljica: Didakta, pp. 706-741.
5. Če pisni izdelek je prevod originalnega dela se zapiše v trdih oklepajih [prevod]:
Camus, A. (1988). The stranger (Matthew Ward, Trans.) [Tujec]. New York: Knopf.
(Original work published 1958).
Allende, I. (1989). Eva Luna (M.S. Peden, Trans.). New York: Bantam.
6. Če originalno delo je v angleškem jeziku oz. drugem tujem jeziku se zapiše prevod
naslova v slovenskem jeziku:
Wall, G. (2006). Tourism: change, impacts and opportunities [Turizem: spremembe, vplivi in
možnosti]. Harlow: Prentice Hall.
7. Spletno stran namesto ‘Citirano’ se zapiše ‘Available from’ in namesto ‘Citirano’ v
oklepaju se zapiše ‘Retrieved’ ter številko meseca se zapiše mesec v besedah
Gostiša, M.: Vloga kadrovskih služb pri razvoju delavskega samoupravljanja [The role of
human resources in the development of worker’s self-management]. Available from:
http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Retrieved 25 June 2006
at 17.30].
17
Predlog za pisanje znotraj teksta
1. Pri citiranju avtorja v narekovajih se zapiše ‘p.’ namesto ‘str.’, ko se nanaša na eno
stran oz. ‘pp.’ za dve ali več strani.
(Možina, 1993, p. 218)
Možina (1993, pp. 218-223).
2. Če citiramo dva avtorja pišemo ‘&’ znotraj oklepaja oz. ‘and’ zunaj oklepaja:
(Možina & Tavcar, 1990, p. 50).
Možina and Tavcar (1990) have .......
3. Če citiramo tri in več avtorjev, potem pišemo ‘et al.,’ namesto ‘in sod.’)
(Kavcic et al., 1992, p. 11).
4. Če citiramo sekundarni vir, pišemo namesto ‘v:’ ‘In:’
Wellendorf (1973, In: Lavrnja, 1996, p. 17).
5. Pri okrajšavah:
a. ‘na primer’ (npr.) se zapiše ‘e.g.,’ (brez narekovajev),
b. in tako dalje (itd.) se zapiše ‘and so forth’,
c. t.j. (to je) se zapiše ‘i.e,’
6. Ključni izrazi
a. Opomba se zapiše kot ‘Note’
b. Povzetek se zapiše kot ‘Abstract’
c. Ključne beside se zapiše kot ‘Keywords’ in se zaključi brez pike.
d. Tabela se zapiše kot ‘Table’
e. Vir se zapiše kot ‘Resource’
f. 'Figures' je tehnični izraz in se uporablja za grafe, sheme, slike, risbe in
fotografije
g. Priloga kot Appendix
18
Uporaba v slovenskem jeziku Predlog v angleškem jeziku
t.j. i.e., (povedano malo drugače / vsebuje vse
elemente)
npr. (na primer) e.g., (navedeni primeri, vseh se ne našteje)
viz., (sestavni deli celote)
in sod. et al.
itd. (in tako dalje) and so forth (etc. se uporablja pri neformalni
uporabi)
str. p. (ednina)
str. pp. (množina)
št. no.
ur. Ed. (ednina)
Ur. Eds. (množina)
V: In:
Citirano Available from: (pri navedbi lokacije vira)
Citirano Retrieved (pri datumu ogleda vira)
Graf, shema, slika, risba, fotografija Figure
Ključne besede Keywords
Opomba Note
Povzetek Abstract
Priloga Appendix
11. Priloge
Priloge niso oštevilčeno poglavje. Stran, na kateri napišemo seznam prilog, ni več oštevilčena
stran. Tudi v kazalu ne številčimo.
Med priloge sodi vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le
bremenilo. Priloge lahko vključujejo primer instrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketni
vprašalnik, lestvice stališč itn.), različna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in
drugo gradivo.
Priloge morajo biti označene z zaporednimi številkami in naslovom. Navadno vključujejo tudi
oznake poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se začne na novi
strani. V besedilu pa se sklicujemo na priloge, npr.: Gl. pril. 6 ali Priloga 6.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2012 07:41    Naslov sporočila: TEHNIČNI VIDIK PISNIH IZDELKOV Odgovori s citatom

IV. TEHNIČNI VIDIK PISNIH IZDELKOV
• Pisni izdelki se oddajajo tiskani. Seminarske naloge, projektne naloge, aplikativno
raziskovalne naloge morajo biti vezane v spiralo ali biti v plastični mapi. Diplomska in
magistrska naloga sta vezani v trde platnice (zelene barve z napisom v srebrni barvi).
• Obseg pisnih izdelkov je naveden v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na število
kreditnih točk in delež skupne ocene pri posameznem predmetu.
• Robovi strani: notranji rob je (zaradi vezave) 3 cm, zunanji rob 2 cm, zgornji rob 2,5
cm, spodnji rob 2,5 cm.
• Številčenje strani: spodaj, v sredini.
• Pisava: Arial, velikost pisave 11 točk; Tahoma, velikost pisave 11 točk, Times New
Roman, velikost pisave 12 točk.
• Razmik med vrsticami je enojen.
• Uvod je prva oštevilčena stran, literatura/viri pa zadnja.
• Priloge, ki so dodane za viri, naj bodo oštevilčene in poimenovane, npr.:
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Priloga 2: Obrazec
• Novih poglavij ne pišemo na novo stran (tekst naj teče od uvoda do vključno
zaključka brez nepotrebnih na pol praznih strani).
• Fotokopiranje je obvezno obojestransko od uvoda do vključno zaključka. Povzetek v
slovenskem in angleškem/nemškem jeziku, kazalo, literatura, viri in priloge so
fotokopirani enostransko.
• Poravnava teksta je obojestranska.
• Pisni izdelek mora biti lektoriran.*
• Za vzorec ne uporabljamo drugih pisnih izdelkov.
*Priporočamo, da vam nalogo lektorira strokovno usposobljena oseba, sicer bo to pred
zagovorom zahtevala komisija za zagovor. Če komisija za zagovor diplomske/magistrske
naloge ugotovi, da le-ta ni bila ustrezno lektorirana, pozove kandidata, da ji pred
zagovorom predloži lektorirano nalogo.
Pripravile:
mag. Ana Blažič,
dr. Jasmina Starc
dr. Annmarie Gorenc Zoran (navajanje literature in virov, ki so napisani v angleškem
jeziku)
20
PRILOGE
Priloga 1: Tabela Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni
oceni pri posameznem predmetu
Priloga 2: Platnica
Priloga 3: Naslovna stran
Priloga 4: Primer platnice za diplomsko nalogo
Priloga 5: Primer naslovne strani za diplomsko nalogo
Priloga 6: Primer platnice za magistrsko nalogo
Priloga 7: Primer naslovne strani za magistrsko nalogo
Priloga 8: Primer napisa na hrbtu za diplomsko in magistrsko nalogo
21
P 1
Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni oceni pri
posameznem predmetu
Zap.
št.
Št. KT pri
predmetu
Delež
pisnega
izdelka
pri oceni
predmeta
Delež KT
pisnega
izdelka
IŠDŠ v
urah
Število
strani
pisnega
izdelka
Število
znakov
s
presledki
1. 5 40 % 2 50 8 15.000
2. 6 40 % 2,4 60 10 18.750
3. 7 40 % 2,8 70 12 22.500
4. 8 40 % 3,2 80 14 26.250
5. 5 30 % 1,5 38 6 11.250
6. 6 30 % 1,8 45 8 15.000
7. 7 30 % 2,1 53 9 16.875
8. 8 30 % 2,4 60 10 18.750
9. 5 20 % 1,0 25 4 7.500
10. 6 20 % 1,2 30 5 9.375
11. 7 20 % 1,4 35 6 11.250
12. 8 20 % 1,6 40 7 13.125
13. 4
(APLIKATIVNA
RAZISKOVALNA
NALOGA)
100 %
4
100
17
31.875
14. 5
(STROKOVNI
ČLANEK)
100 %
5
125
8
15.000
15.
6
(DIPLOMSKA
NALOGA)
100 %
6
180
32-48
60.000-
90.000
16.
30
(MAGISTRSKA
NALOGA)
100 %
30
750
48-80
90.000-
150.000
Obrazložitev:
V skladu s študijskim programom, ki je sestavljen po bolonjskih smernicah, so predvideni
naslednji pisni izdelki: na 1. stopnji seminarska in diplomska naloga, na 2. stopnji pa
projektna naloga, aplikativna raziskovalna naloga, strokovni članek in magistrska naloga.
Osnova za izračun so opredeljeni deleži ocene (20 %, 30 %, 40 % in 100 %) pisnih izdelkov
pri posameznih predmetih v učnih načrtih. Za posamezno kreditno točko je predvidenih 25-30
ur individualnega študijskega dela študenta. Izhodišče za izračun obsega strani pisnih
izdelkov je 6 delovnih ur za 1 stran pisnega izdelka z enojnim razmikom med vrsticami.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2012 12:34    Naslov sporočila: Priloga: tehnična Navodila v PDF datoteki Odgovori s citatom

4. Sklici v besedilu



Priloga: Navodila v PDF datoteki



Eno delo, en avtor:

Sagadin (1991, str. xxx) predstavlja vrste pedagoških raziskav.
V delu »Razprave iz pedagoške metodologije« je Sagadin (1991, str. xxx) predstavil vrste pedagoških raziskav.

Eno delo, več avtorjev:

Če ima delo dva avtorja, vsakič navedemo oba priimka.
(Štefanc in Mažgon 2010, str. xxx).
Če ima delo več kot dva avtorja, pri navajanju vira navedemo zgolj priimek prvega avtorja, ki mu sledi idr.
(Čagran idr. 2007, str. xxx).

Dve deli ali več znotraj istega oklepaja:

Dve deli ali več istega avtorja navajamo po letu izida (starejše prej). Priimek navedemo enkrat, vmes so vejice.
(Sagadin 1991, 2009).
Avtorje navajamo po abecednem vrstnem redu. Med avtorji je podpičje.
(Sagadin 1991, 2009; Vidmar 2009a, 2009b).
Kadar pri dveh različnih delih istega avtorja navajamo strani, avtorja drugič ponovno navedemo. Med obema navedbama je podpičje.
(Sagadin 1991, str. xxx; Sagadin 2009, str. xxx–xxx).
Avtorja, na katerega se sklic neposredno nanaša, navedemo na začetku, ostali sledijo po abecednem redu.
(Mažgon 2007, str. xxx; prim. tudi Kožuh 2003, str. xxx; Sagadin 1991).
V prvem sklicu na določenega avtorja oziroma delo v besedilu navedemo polni sklic (Sagadin 1991, str. 120), v nadaljnjih zaporednih primerih uporabimo namesto avtorja in letnice "prav tam" in navedbo strani, če gre za drugo stran (prav tam, str. 45) oziroma zgolj "prav tam", če gre za sklicevanje na isti vir na isti strani (prav tam).
»Če citat obsega poved ali več, stoji sklic za piko.« (prav tam, str. 45) Sklicu sledi naslednja poved.
Če gre za krajši citat, »ki obsega besedno zvezo ali stavek«, stoji sklic pred piko (prav tam, str. 46).

Za navajanje strani se uporablja stični pomišljaj (str. 45–54), enako za leta (1939–1945).
Za navedbo naslova knjige, članka ali poglavja v knjigi v besedilu uporabimo dvojni narekovaj: Sagadinovo delo »Razprave iz pedagoške metodologije«, v katerem piše o … (Sagadin 1991).

Za vsak navedek znotraj citata, ki ni od citiranega avtorja (npr. kakršne koli vsebinske ali tehnične opombe oziroma dodatki avtorja besedila), uporabimo oglati oklepaj "[ ]".
»Pri akcijskem raziskovanju, ki združuje raziskovanje in inoviranje prakse v enoten proces, pa gre lahko za uporabo primernih [ki ne odstopajo] modelov eksperimenta.« (Sagadin 1991, str. 87)
»Pri akcijskem raziskovanju, ki združuje raziskovanje in inoviranje prakse v enoten proces [poudarila J. M.], pa gre lahko za uporabo primernih modelov eksperimenta.« (Sagadin 1991, str. 87)
Za opuščanje delov znotraj povedi ali med povedmi uporabimo tri pike v oglatem oklepaju "[…]":
Sagadin pravi, da »pri učiteljih, ki sodelujejo pri preliminarnem preizkusu, Bloom posebej omenja, […] da lahko učitelji pišejo dnevnike.« (Sagadin 1991, str. 139)
Znotraj citata (tj. dvojnega narekovaja) uporabljamo enojni narekovaj »‚ ‘« za označitev tistega, kar je bilo v izvirniku označeno z dvojnim narekovajem.

V primeru, da v besedilu posredno navajamo določenega avtorja ali se nanj sklicujemo, navedemo izvornega avtorja, nato "v"«, ki mu sledi sklic na avtorja, iz katerega navajamo. Ne navajamo letnice izvornega besedila:
Creswell je eden vidnejših zagovornikov spajanja kvalitativne in kvantitativne paradigme (Creswell v Mažgon 2006, str. 100).
Če delo nima avtorja, se naslov pomakne na mesto avtorja.

NA VRH
5. Seznam literature

Priloga: Primer seznama literature



Seznam literature je urejen po abecednem zaporedju ne glede na to, ali gre za članke, samostojne publikacije ali vire iz interneta. Pri več delih istega avtorja se dela navajajo po kronološkem zaporedju od starejših k novejšim objavam. Pri anonimnih virih se upošteva prva črka v naslovu.



Literatura se navaja praviloma po naslednjih zgledih:



Periodika

Sagadin, J. (2006). Metodološki problemi meril za izbiro kandidatov za vpis v gimnazijo. Sodobna pedagogika, 57, št. 5, str. 86–97.
Schmidt, M. in Čagran, B. (2005). Razredna klima v inkluzivnem razredu. Sodobna pedagogika, 56, št. 4, str. 24–40.
Kovač Šebart, M., Krek, J. in Vogrinc, J. (2006). O vzgojni zasnovi v javnih osnovnih šolah – kaj pokažejo empirični podatki. Sodobna pedagogika, 57, št. 5, str. 22–42.
Vidmar, T. (2010, 12. 2.). Razgibanih devetdeset: visok jubilej študija pedagogike na Univerzi v Ljubljani. Šolski razgledi, 61, št. 4, str. 3.



Knjige

Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.



Zborniki ali zbirke besedil



Knjiga z urednikom:

Muršak, J. in Vidmar, T. (ur.). (2006). Neformalno izobraževanje odraslih – nova možnost ali zgolj nova obveznost. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.



Članek ali poglavje v knjigi z več uredniki:

Schmidt, V. (1970). Osnovna šola in osnovnošolska zakonodaja pred sto leti. V: V. Schmidt, V. Melik in F. Ostanek (ur.). Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, str. 9–29.



Knjiga brez avtorja ali urednika:

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.



Več zvezkov v obsežnem delu z uredniki:

Rüegg, W. (ur.). (1993–2010). Geschichte der Universität in Europa (zv. 1–4). München: C. H. Beck.

- V besedilu se uporablja navajanje: (Rüegg 1993–2010).



Enciklopedija ali slovar:

Fass, P. (ur.). (2004). Encyclopedia of children and childhood: In history and society (zv. 1–3). New York: Macmillan.



Geslo v enciklopediji:

Stearns, P. N. (2004). Comparative history of childhood. V: Encyclopedia of children and childhood: In history and society. New York: Macmillan, zv. 1, str. 226–232.



Elektronski viri



Konvencija o otrokovih pravicah. (1990). Dostopno na: http://www.varuhrs.si/index.php?id=105 (pridobljeno 10. 12.2010).

Dela enega avtorja (ali več v istem zaporedju) z istim letom izida, razvrščamo po abecednem vrstnem redu po naslovu – takoj za letom pa dodamo malo tiskano črko: a, b, c, …:
Štefanc, D. (2008a). Ideje neoliberalizma …
Štefanc, D. (2008b). Je mogoča …
Pri delih brez datuma in dokumentih, pridobljenih z interneta, navedemo (b. l.), če ne moremo identificirati datuma.



NA VRH
6. Reference in opombe

Pod črto se (v pomanjšanem tisku) navajajo le opombe. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba pod črto, se označuje s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila. Če se opomba nanaša le na besedo ali besedno zvezo v stavku, vstavimo številko opombe takoj ob njej. Če pa se opomba nanaša na celoten zapisani stavek, postavimo številko opombe za ločilom na koncu stavka.


7. Priloga na CD - ju

Priloga diplomski nalogi je elektronski zapis na CD - ju v PDF formatu (Adobe Acrobat), v MS Word. Datoteka naj bo poimenovana takole:

2011-Priimek-Ime (zapisano brez šumnikov)!!!

Enako mora biti označen tudi CD.

Skupna vrednost dokumenta se sme presegati 10 MB, slikovne priloge naj bodo ustrezno pomanjšane.



NA VRH
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 04 Jul 2012 19:46    Naslov sporočila: Pravila o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu Odgovori s citatom

Pravila
o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu
Maribor, marec 2011
Ver 1.0
________________________________________________________
Študijska komisija Višje strokovne šole DOBA (v nadaljevanju VSŠ DOBA) je na svoji seji dne 4. 4. 2011 sprejela
PRAVILA
o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina pravilnika
Ta pravila podrobneje določajo pogoje in postopek za:
1. izbiro mentorja
2. izbiro, prijavo in odobritev idejnega osnutka diplomske naloge
3. izdelavo, prijavo in odobritev diplomske naloge
4. oddajo in zagovor diplomske naloge na diplomskem izpitu
Potek izbire ideje in prijave ter oddaje idejnega osnutka diplomske naloge in vsi nadaljnji postopki v zvezi z izdelavo diplomske naloge, so natančno opisani v Diplomskem predmetu v virtualnih okoljih šole.
Ta pravila določajo pogoje za diplomiranje v višješolskih strokovnih programih Poslovni sekretar, Komercialist, Komunala Računovodja in Informatika za generacije vpisane do vključno študijskega leta 2007/2008,
ter
v višješolskih študijskih programih Poslovni sekretar, Ekonomist, Varstvo okolja in komunala, Informatika, Organizator socialne mreže in Velnes za generacije vpisane v študijskem letu 2008/2009 in pozneje.
2. člen
Vrsta izobraževanja na VSŠ DOBA
VSŠ DOBA izvaja izobraževalne programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe in pridobitev naziva strokovne izobrazbe poslovni/a sekretar/ka, komercialist/ka, komunalni/a inženir/ka, računovodja/kinja ali inženir/ka informatike za generacije vpisane do leta 2007, ter naziva strokovne izobrazbe poslovni/a sekretar/ka, ekonomist/ka, inženir/ka varstva okolja in
komunale, inženir/ka informatike, organizator/ka socialne mreže in organizator/ka velneške dejavnosti za generacije vpisane v letu 2008 in pozneje.
3. člen
Končanje študija na VSŠ DOBA
Za pridobitev diplome o končanem študiju in s tem pridobitev višje strokovne izobrazbe ter ustreznega strokovnega naziva mora študent poleg predpisanih študijskih obveznosti v okviru diplomskega izpita izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko nalogo.
4. člen
Diplomski izpit
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in njenega zagovora.
Diplomska naloga je pisni dokument in rezultat samostojnega ali skupinskega strokovnega dela študentov. Študent z diplomsko nalogo dokaže svojo široko strokovno-teoretično in praktično usposobljenost za delo in strokovna opravila v organizacijah in podjetjih na področjih, določenih s programom, v katerega so vpisani.
Diplomski zagovor je študentova ustna predstavitev ključnih poudarkov diplomske naloge s težiščem na predstavitvi najpomembnejših ugotovitev in priporočilih ter predlaganih rešitvah za organizacijo.
Za učinkovito predstavitev lahko študent uporablja avdiovizualne in druge tehnične pripomočke.
5. člen
Logistika končanja študija na VSŠ DOBA
Potek izbire ideje prijave in oddaja idejnega osnutka diplomske naloge in vsi nadaljnji postopki v zvezi z izdelavo diplomske naloge, so natančno opisani v Diplomskem predmetu v virtualnih učnih okoljih šole, do katerih ima študent dostop z osebnim geslom in uporabniškim imenom.
Študent lahko diplomsko nalogo opravlja individualno ali v skupini.
Če študent opravlja skupinsko diplomsko nalogo, so v skupini lahko največ štirje študenti iste generacije. Vsak posamezni član skupine mora samostojno obdelati določeno področje skupinske diplomske naloge. Prispevek posameznega študenta mora biti v nalogi obvezno naveden.
Zagovor skupinske diplomske naloge opravijo istočasno vsi člani skupine. Zagovor skupinske diplomske naloge je pozitivno ocenjen, če so ustni zagovori vseh članov skupine ocenjeni pozitivno.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 05 Jul 2012 18:22    Naslov sporočila: IZBIRA, PRIJAVA IN ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOG Odgovori s citatom

Koraki za končanje študija so za študenta naslednji:
 izbere mentorja predavatelja;
 prosi mentorja predavatelja za potrditev mentorstva;
 izbere idejo in oblikuje naslov diplomske naloge ob pomoči mentorja predavatelja;
 izdela idejni osnutek diplomske naloge ob pomoči mentorja predavatelja;
 idejni osnutek odda v skladu z Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora;
 pripravi diplomsko nalogo ob pomoči mentorja predavatelja v skladu z Navodili za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora;
 odda v predvidenem roku v referatu za študentske zadeve:
o obrazec Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3)
o 2 izvoda v spiralo vezane diplomske naloge in 1 izvod elektronske oblike diplomske naloge;
 prejme obvestilo o datumu zagovora diplomske naloge;
 na diplomskem izpitu zagovarja diplomsko nalogo na diplomskem izpitu;
 prejme potrdilo o diplomiranju.
II. IZBIRA MENTORJA PREDAVATELJA
6. člen
Mentor predavatelj diplomske naloge
Vsak študent ima pri pripravi diplomske naloge mentorja predavatelja višje strokovne šole.
Za diplomska dela, ki so izrazito interdisciplinarna, lahko ima študent tudi več mentorjev predavateljev ali somentorja. Podrobneje v členu 7.
7. člen
Mentor predavatelj
S strani Višje strokovne šole je mentor predavatelj šole kateregakoli predmetnega področja, imenovan v naziv predavatelj višje strokovne šole.
Mentorja predavatelja izbere študent na osnovi predmetnega področja, iz katerega bo opravljal diplomsko nalogo. Mentorja predavatelja lahko določi tudi ravnateljica višje šole.
V primeru, da izbrani mentor predavatelj mentorira že večjemu številu študentov, lahko študenta napoti k drugemu mentorju predavatelju istega predmetnega področja.
Mentor predavatelj usmerja študenta pri pripravi idejnega osnutka in same diplomske naloge. Z mentorjem predavateljem se študent uskladi o dokončnem naslovu diplomske naloge.
Ko študent predloži mentorju predavatelju osnutek diplomske naloge, jo mora le-ta pregledati in ga študentu vrniti z navodili za dopolnitev in popravki praviloma v 10 delovnih dneh. To ne velja za čas študijskih počitnic. V času študijskih počitnic predavatelj mentor le izjemoma in na podlagi utemeljene pisne prošnje študenta pregleda predlog diplomske naloge in poda povratno informacijo o dopolnitvah.
Če študent med izdelovanjem diplomske naloge ugotovi, da sodelovanje z mentorjem predavateljem ni več mogoče, odda v referat za študentske zadeve pisno vlogo z obrazložitvijo in zaprosi za drugega mentorja predavatelja. V tem primeru se celoten postopek izbire teme ponovi.
Če mentor predavatelj med mentorstvom študentu pri izdelovanju diplomske naloge ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče, pisno in z obrazložitvijo obvesti študenta in ravnateljico višje strokovne šole o prekinitvi mentorstva študentu.
V tem primeru mora študent celoten postopek izbire teme ponoviti.
Mentor predavatelj lahko odstopi od mentorstva, če ugotovi, da študent tudi v tretjem osnutku diplomske naloge ni upošteval njegovih priporočil.
Med izdelovanjem diplomske naloge je možna največ ena menjava mentorja predavatelja ali somentorja.
Ko mentor predavatelj oceni, da je diplomska naloga vsebinsko, oblikovno in drugače ustrezna in skladna z navodili za izdelavo diplomske naloge, odobri oddajo, Študent diplomsko nalogo odda na ustrezni povezavi v virtualnem okolju pri Diplomskem predmetu.
III. IZBIRA, PRIJAVA IN ODOBRITEV NASLOVA IN TEME
DIPLOMSKE NALOGE
9. člen
Diplomska naloga in namen diplomske naloge
Diplomska naloga mora biti rezultat samostojnega ali skupinskega strokovnega dela študenta in mora biti praktično uporabna ob utemeljenih teoretičnih izhodiščih.
Diplomska naloga mora biti napisana v slovenskem jeziku.
Diplomska naloga obravnava prepoznaven in točno določen problem iz prakse ter zajema iskanje praktičnih rešitev le-tega; lahko je projekt ipd.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 06 Jul 2012 12:41    Naslov sporočila: NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI IZGLED DIPLOMSKIH DEL gea co Odgovori s citatom

NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI IZGLED DIPLOMSKIH DEL

gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college gea college

I. SPLOŠNO O DIPLOMSKEM DELU
Diplomsko delo na 1. stopnji študija podjetništva na FP se pripravi skladno s Pravilnikom o diplomskem delu in Navodili za tehnično oblikovni izgled diplomskih del.
II. TEHNIČNO OBLIKOVNA NAVODILA ZA PISANJE
S pomočjo teh navodil urejamo tehnično oblikovni izgled diplomskega dela na 1. stopnji študija podjetništva FP.
2.1 Jezik diplomskega dela
Diplomsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem Komisije za študentske in študijske zadeve v angleškem jeziku. Delo mora biti jezikovno neoporečno.
2.2 Obseg diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti napisano z računalnikom na belem papirju formata A4 z robovi besedila:
zgornji 20 mm
spodnji 20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma obsega 2,5 avtorski poli (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz. 40 strani, kar ne vključuje prilog. Če delo odstopa od zgoraj opisanega obsega, mora študent/ka oddati v knjižnico obrazložitev za presežek obsega, ki jo poda mentor dela. Tisk besedila je enostranski, zato je štetje enako kot štetje strani. Razmaki med vrsticami so 1,5. Poravnava vrstic je obojestranska. Med odstavki so obvezni razmiki. Med poglavji besedila ni praznih strani, poglavja si sledijo strnjeno.
2.3 Pisava diplomskega dela
Pisava naj bo Times New Roman:
- pisava besedila je v običajnem slogu (normal), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov tabel, grafov in slik je v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov poglavij (1) je z velikimi tiskanimi črkami v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti 14 ter brez pike na koncu
- pisava naslovov podpoglavij prve ravni (1.1) je z velikimi tiskanimi črkami, črne barve in velikosti 14 ter brez pike na koncu
- pisava naslovov podpoglavij druge ravni (1.1.1) je z malimi črkami v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti 12 ter brez pike na koncu
2.4 Vezava diplomskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra, barva črk na platnici zlata.
2.5 Diplomsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku
5. Kazalo vsebine
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 09 Jul 2012 15:18    Naslov sporočila: Vzorec platnice je v prilogi DIPL_A. Odgovori s citatom

GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
2
6. Seznam slik
7. Seznam grafov
8. Seznam tabel
9. Seznam uporabljenih kratic in simbolov
10. Uvod (stran 1 – z uvodom začnemo številčiti strani, do uvoda strani niso številčene)
11. Jedro dela
12. Zaključek
13. Literatura in viri (poglavje razdelimo na dve podpoglavji; na literaturo in na vire)
14. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
15. Seznam prilog (kjer priloge skupaj s stranmi tudi naštejemo) in priloge
16. Izjava o avtorstvu
17. Soglasje k objavi diplomskega dela na spletnih straneh FP
2.5.1 Platnica
Platnica mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu platnice
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
Besedilo je pisano z velikim tiskanimi črkami, velikost pisave 16. Postavitev besedila na A4 formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi DIPL_A.
2.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu strani
- naslov dela na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja z nazivom v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani (vse v pisavi TNR, vel. 16, v pouidarjenem- bold slogu).
Vzorec naslovne strani je v prilogi DIPL_B.
2.5.3 Zahvala
Zahvala vsebuje zahvalo mentorju, somentorjem in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri delu raziskav, v laboratoriju, na računalniku, v delavnici, pri tehnični izdelavi dela in drugje. Dodano je lahko posvetilo. Stran je neoštevilčena. Naslov je vel. 14, v poudarjenem slogu z desno poravnavo, besedilo se nahaja na spodnjem delu strani.
Vzorec zahvale je v prilogi DIPL_C.
2.5.4 Povzetek s ključnimi besedami
V besedilu povzetka v slovenskem in summary v angleškem jeziku, ki skupaj obsegata največ dve strani, navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za raziskavo, hipoteze in cilje. Oba povzetka zaključimo z vrstico ključnih besed v obeh jezikih, ki jih zapišemo v novo vrstico, pri čemer besedo ključne besede / key words napišemo v poudarjenem slogu. Stran je neoštevilčena, vsak povzetek pa je na svoji strani.
Vzorec povzetka je v prilogi DIPL_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo vsebine razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Oštevilčimo ga z arabskimi številkami, začenši s številom 1. Oblika kazala je povezana z obliko številčenja poglavij, za
GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
3
katera uporabimo arabska števila in dekadni sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za zadnjo številko ne pišemo pike. Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
- poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO, VEL.14
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE, VEL.14
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 male črke, krepko, vel. 12
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno, vel. 12
Vzorec kazala je v prilogi DIPL_E.
2.5.6 Seznami uporabljenih slik, grafov in tabel
Sezname uporabljenih slik, grafov in tabel, ki jih vsebuje glavni del naloge, oblikujete iz naslovov slik, grafov in tabel, oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik, grafov in tabel v besedilu pišemo nad slikami, grafi in tabelami. Vse številčimo posebej in zaporedno. Vzorec seznama uporabljenih slik, grafov in tabel je v prilogi DIPL_F.
Vzorec naslova slik, grafov in tabel je v prilogi DIPL_G.
2.5.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na označevanje v uporabljenih virih. Seznam uporabljenih kratic in simbolov sledi seznamom slik, grafov in tabel.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi DIPL_F.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca uvedemo v problem in cilj diplomskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del diplomskega dela. Razdeljen je na teoretični in empirični del. Teoretični del ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte ter metode. Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja rešitev. Za empirični del izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih podatkov.
2.5.10 Zaključek
V zaključku podamo sklepne ugotovitve, ki naj prikažejo oceno o opravljenem delu. Kot rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet nadaljnjega dela.
2.5.11 Literatura in viri
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Splošno:
- literaturo in vire navajamo v dveh ločenih seznamih in pod dveh ločenih podpoglavjih
- dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del in oštevilčena
- če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do najnovejšega
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 10 Jul 2012 09:38    Naslov sporočila: DISPOZICIJA MAGISTRSKEGA DELA - primer EPF Odgovori s citatom

DISPOZICIJA MAGISTRSKEGA DELA











Ime in priimek:.
Vpisna številka: 83040177
Točen naslov za obveščanje:
Leto vpisa: Program: bolonjski magistrski študijski program: Ekonomske in poslovne vede
Smer: Management marketinga
Predvideni naslov: Poslovna pogajanja z italijanskimi dobavitelji na primeru trgovinskega podjetja
Predvideni mentor: Prof.dr. Bruno Završnik







Goričica, maj 2010

KAZALO



1 DELOVNI NASLOV MAGISTRSKE NALOGE: 3

2 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 3
2.1 Opredelitev raziskovalnega področja 3
2.2 Opis problema 3

3 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE 4

4 NAČRT POTEKA RAZISKAVE 4
4.1 Načrt poteka raziskave 4
4.2 Hipoteze 4
4.3 Potek izvedbe raziskave 5
4.4 Predvidene raziskovalne metode 5

5 PREDVIDENA SESTAVA MAGISTRSKEGA DELA 6

6 PREDVIDENA LITERATURA IN VIRI 6


1 DELOVNI NASLOV MAGISTRSKE NALOGE:

Poslovna pogajanja z italijanskimi dobavitelji na primeru trgovinskega podjetja


2 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

2.1 Opredelitev raziskovalnega področja

V raziskavi izhajamo iz teorij poslovnih pogajanj v medkulturnem okolju in iz njih izhajajočih posebnostih. Ugotoviti želimo koliko se te skladajo z dejansko ugotovljeno sliko na primeru obravnavanega mednarodnega trgovinskega podjetja Kovintrade d.d. Celje. Podrobneje se bomo posvetili poslovnim pogajanjem z italijanskimi dobavitelji, ki so eni glavnih dobaviteljev poslovnega področja metalurgije v omenjenem podjetju.

V delu bomo izhajali iz teorij o medkulturoloških posebnostih, ki so jih razvili različni avtorji. Prav tako bomo osvetlili vrednote in posebnosti italijanskih poslovnih partnerjev, ki so lahko ključnega pomena za uspešnost kasnejšega sporazuma. Dotaknili se bomo tudi posebnosti med različnimi oblikami pogajanj ter vpliva le-teh na končni sporazum.

2.2 Opis problema

V današnjem turbulentnem poslovnem okolju bodo preživeli tisti subjekti, ki se bodo uspeli najbolje prilagoditi trenutnim razmeram. Priča smo neizprosnemu boju za omejene vire, ki so ključni za dosego želenega rezultata. Ker so viri omejeni, zanimanje za njih pa veliko, stopijo v ospredje poleg ostalega tudi komunikacijske oz. pogajalske spretnosti in veščine ljudi, ki so vključeni v njih iskanje in pridobivanje. Omenjeno je še toliko bolj ključnega pomena, kadar se dogajanje odvija na mednarodnem parketu, saj tedaj pogajalec poleg jezikovne, trči še v številne druge bariere, povezane s kulturološkimi posebnostmi, ki so posledica zgodovinskega razvoja posameznega okolja.

Ker je Slovenija relativno mala ekonomija, se slovenska podjetja prej ali slej soočijo tudi s poslovanjem v mednarodnem merilu. Eno takih podjetij je tudi Kovintrade Mednarodna trgovina d.d. iz Celja, ki s svojo poslovno mrežo trenutno sodeluje z več kot 5500 kupci in 1500 dobavitelji iz petdesetih držav. Eden glavnih nabavnih trgov omenjenega podjetja je italijanski trg, kjer ima poslovno področje metalurgije več ključnih dobaviteljev. Prav zaradi tega je še toliko pomembneje dobro poznavanje italijanskega poslovnega prostora ter kulture in vrednot njihovih prebivalcev, ki so hkrati tudi sogovorniki v pogajalskih procesih.

3 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE

Osnovni namen raziskave je proučiti ali in v kolikšni meri se dejansko ugotovljeno mnenje zaposlenih, ki vstopajo v poslovna pogajanja z italijanskimi dobavitelji sklada s teoretičnimi izsledki, najdenimi v literaturi.

Temeljni cilji :
• pregled relevantne literature s področja raziskovalnega problema,
• predstaviti teoretične izsledke s področja poslovnih pogajanj,
• poudariti nujnost upoštevanja kulturoloških posebnosti pri mednarodnih pogajanjih,
• predstaviti nujnost upoštevanja etičnih in moralnih vrednot pri pogajanjih,
• proučiti značilnosti italijanskih pogajalcev,
• ugotoviti izkušnje zaposlenih v podjetju Kovintrade d.d. glede poslovnih pogajanj z italijanskimi dobavitelji,
• pripraviti osnovo za morebitna interna navodila podjetja za pogajanja z italijanskimi dobavitelji,
• nadgraditi znanje s področja poslovnih pogajanj v medkulturnem okolju.


4 NAČRT POTEKA RAZISKAVE

4.1 Načrt poteka raziskave

V magistrski nalogi bomo:
• proučili osnove pogajalskega procesa,
• osvetlili pomembnost poznavanja kulturoloških posebnosti pri mednarodnih poslovnih pogajanjih,
• prikazali razlike med pogajanji iz oči v oči in pogajanji s pomočjo elektronskih medijev,
• predstavili nekatere pogajalske taktike,
• proučili posebnosti pogajanj z italijanskimi poslovnimi partnerji,
• podrobneje analizirali poslovanje podjetja Kovintrade d.d. z italijanskimi dobavitelji,
• s pomočjo empirične raziskave ugotovili izkušnje zaposlenih pri pogajanju z italijanskimi dobavitelji,
• pridobljene rezultate primerjali s teoretičnimi izsledki drugih avtorjev.

4.2 Hipoteze

H1: S pomočjo osebnih stikov z italijanskimi dobavitelji je mogoče vzpostaviti trdnejše poslovne in osebne vezi ter doseči boljše pogoje poslovanja kot pa pri komunikaciji s pomočjo elektronskih medijev.

H2: Najpomembnejši vrednoti oz. značilnosti italijanov sta močna osebnostna vez in nagnjenost k negotovosti.

H3: Pri poslovnih pogajanjih se italijanski dobavitelji pogosto poslužujejo t. im. nepoštenih pogajalskih taktik (zavajanj, laži).

H4: Za italijanski pogajalski slog so značilne postranske teme, ki se dotikajo športa, umetnosti, družine, mode itd, poslovna pogajanja pa jim pomenijo igro, torej pri njih brez barantanja ne gre.

Hipoteze bomo preverili z raziskavo v podjetju. Med ključne sodelavce, ki najpogosteje sodelujejo pri poslovnih pogajanjih z italijanskimi dobavitelji bomo razdelili vprašalnik, s pomočjo pridobljenih rezultatov pa bomo nato predstavili dejansko sliko.

4.3 Potek izvedbe raziskave

• Analiza ustrezne literature.
• Izdelava teoretičnega dela.
• Zbiranje podatkov – vprašalnik med ključnimi uporabniki.
• Obdelava podatkov in preverjanje hipotez.

4.4 Predvidene raziskavalne metode

M1: V raziskovalen delu bomo uporabili metodo deskripcije. Z njo bomo opisovali dejstva, procese in pojave. Predvsem se bomo osredotočili na opis značilnosti pogajalskega procesa v medkulturnem okolju ter posebnosti, ki veljajo za Italijo.

M2: Uporabili bomo metoda komparacije – primerjali bomo spoznanja avtorjev glede poslovnih pogajanj v medkulturnem okolju in izkušnje ljudi, ki se s tovrstnimi pogajanji srečujejo v sklopu svojih službenih obveznosti.

M4: Uporabljena bo tudi metoda razsikave primera. Raziskali bomo izkušnje zaposlenih, ki se pogajajo z italijanskimi dobavitelji. Pri tem bomo uporabili anketni vprašalnik, na katerega bodo odgovarjali zaposleni v diviziji Metalurgija. Vprašalnik ne bo razdeljen med vse sodelavce, marveč bodo nanj odgovarjali le tisti, ki so v stiku z italijanskimi dobavitelji vsakodnevno ali zelo pogosto.




5 PREDVIDENA SESTAVA MAGISTRSKEGA DELA

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.4 Uporabljene raziskovalne metode in načrt izvedbe raziskave
1.4.1 Uporabljene raziskovalne metode
1.4.2 Načrt izvedbe raziskave

2 POGAJANJA

2.1 Opredelitev pogajanj
2.2 Pogajalski proces
2.2.1 Priprava na pogajanja
2.2.2 Otvoritev pogajanj
2.2.3 Proces iskanja rešitev
2.2.4 Doseg sporazuma in zaključek pogajanj
2.3 Kulturološke posebnosti v mednarodnih pogajanjih
2.3.1 Opredelitev in sestavine kulture
2.3.2 Vpliv kulture na mednarodna pogajanja
2.4 Etika in morala v pogajalskem procesu
2.4.1 Razvoj etičnih in moralnih vrednot
2.4.1 Etika v mednarodnih poslovnih pogajanjih
2.5 Primerjava med pogajanji iz oči v oči in pogajanji s pomočjo elektronskih medijev 2.6 Pogajalske taktike
2.6.1 Poštene pogajalske taktike
2.6.2 Nepoštene pogajalske taktike

3 POGAJANJA Z ITALIJANI

3.1 Kratek pregled italijanske zgodovine
3.2 Gospodarski položaj današnje Italije
3.3 Ekonomski odnosi Italije s tujino
3.4 Vrednote Italijanov, ki vplivajo na poslovodenje in pogajanja
3.5 Značilnosti pogajanj z Italijani

4 POGAJANJA PODJETJA KOVINTRADE D.D. Z ITALIJANSKIMI DOBAVITELJI
4.1 Predstavitev podjetja Kovintrade d.d.
4.1.1 Dejavnosti skupine Kovintrade d.d.
4.1.2 Vizija in poslovna usmeritev podjetja
4.1.3 Področja in obseg poslovanja z italijanskimi dobavitelji
4.2 Raziskava poslovnih pogajanj z italijanskimi dobavitelji v podjetju Kovintrade d.d.

5 SKLEP

5.1 Povzetek ključnih ugotovitev raziskave
5.2 Povzetek ključnih predlogov in usmeritev

6 LITERATURA IN VIRI

PRILOGE



PREDVIDENA LITERATURA IN VIRI

1. Baguley Phil. 1994. Communication for Modern Business. London: Mcgraw Hill Book Company Europe.

2. Beamer Linda in Iris Varner. 2008. Intercultural communication in the global workplace. Boston: McGraw-Hill.

3. Bird Emma in Mario Berri. 2006. Starting a business in Italy. Oxford: How to books.

4. Brezigar Sara. 2001. Zmagovite tehnike pogajanj. Podjetnik julij: 48-50.

5. Fisher Roger, William Ury in Bruce Patton. 1998. Kako doseči dogovor – umetnost pogajanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

6. Florjančič Jože, in Marko Ferjan. 2000. Management poslovnega komuniciranja. Kranj: Moderna organizacija.

7. Galin Amira, Miron Gross in Gavriel Gosalker. 2007. E-negotiation versus face-to-face negotiation what has changed – if anything? Computers in Human Behaviour 23, 787-797.

8. Hrastelj Tone. 1995. Podjetniški izzivi mednarodnega poslovanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

9. Hrastelj Tone. 2001. Mednarodno poslovanje v vrtincu novih priložnosti. Ljubljana: GV Založba.

10. Hrastelj Tone. 2008. Razpotja mednarodnega poslovanja in kultur. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

11. Ilich Bojan. 1998. Zakladnica pogajalskih taktik: 201 prepričljivih in učinkovitih pogajalskih taktik Lesce: Oziris.

12. Interno gradivo KOVINTRADE d.d. Celje.

13. Jepson Tim. 2000. The national geographic traveler- Italy. Washington D.C.: National geographic society .

14. Johnson Norman A. in Cooper Randolph B. 2009. Media, affect, concession and agreement in negotiation: IM versus telephone. Decission Support Systems. Vol. 46 – izdaja. 3, 673-684.

15. Kavčič Bogdan. 1992. Kako se uspešno pogajati. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

16. Kavčič Bogdan. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj: Moderna organizacija.

17. Kavčič Bogdan. 1999. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

18. Kotler Philip in Kevin Lane Keller. 2009. Marketing management. New Jersey: Prentice Hall.

19. Mackay Harvey. 1993. Plavaj z morskimi psi in ostani živ. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

20. Markič Peter, Marija Strniša in Rudi Tavčar. 1994. Poslovna pogajanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

21. Mastromarco Camilla in Ulrich Woitek. 2007. Regional business cycles in Italy. Computational Statistics & Data Analysis. Vol.52 – izdaja 2, 907 – 918.

22. Patterson James G. 1996. How to become a better negotiator. New York: American Management Association.

23. Petroni Giorgio in Chiara Verbano. 2001. The evolution of industrial research in Italy: characteristics and perspectives. Technovation. Vol. 21 – izdaja 9, 585 – 594.

24. Reardon Kathleen. 2005. Becoming a skilled negotiator. Hoboken: John Wiley & Sons

25. Robinson Colin. 1995. Effective negotiating. London: Kogan Page.

26. Šircelj Jože. 1992. Moderni poslovni bonton. Ljubljana: Delo, Slovenske novice, Manager.

27. Usunier Jean-Claude . 1993. International Marketing. New York: Percentice Hall.

28. Vetschera Rudolf. 2009. Learning about preferences in electronic negotiations – A volume-based measurement method. European Journal of Operational Research. Vol. 194 – izdaja 2, 452 – 463.

29. Završnik Bruno. 2007. Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

30. Zielke Wolfgang. 1992. Grundlagen und Techniken der Verhandlungskunst. Bindlach: Gondrom Verlag.
.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 11 Jul 2012 11:45    Naslov sporočila: 5 Primeri bibliografije: Odgovori s citatom

če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v katerem citiramo,črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c)
- če delo nima avtorja, je prvi podatek naslov, ki ga pišemo s poševnim tiskom
- če je neko delo, delo več kot treh avtorjev, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.] v bibliografiji zadaj pa pišemo vse avtorje
- urednike del, zbornikov ne upoštevamo
- podnaslovov ne navajamo, razen kadar želimo podrobneje določiti neko delo (prim. I.d)
- če je delo izdano v več krajih, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.]
- če kraja ni, napišemo oznako S. l. oz. sine loco (brez kraja)
- če je delo izdano pri več založbah, upoštevamo prvo in dodamo skrajšano [et al.]
- pri člankih v časopisu je s poševnim tiskom pisan naslov časopisa, letnik, številka oz. Volumen ter strani članka
- če navajamo delo, ki še ni publicirano (v tisku), navedemo vse znane podatke, namesto letnice zapišemo “v tisku”
- dela, ki niso dostopna npr. neobjavljena predavanja ali referati, ne vključujemo v seznam
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov knjige: podnaslov knjige. Kraj izdaje:
Ime založbe.
Priimek, Ime. 2000. Naslov poglavja v knjigi. V Naslov knjige, ur. Ime Priimek, 213–245. Kraj
izdaje: Ime založbe.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov članka v strokovni reviji. Naslov strokovne revije 7 (2): 65–77.
E vire v tekstu citiramo na naslednji način:
Stavek (http://www.who.int/healthinfo/paper23.pdf, 3.11.2009).
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki ima navedenega avtorja, potem je primer sledeč:
..... besedilo (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili npr. 03.12.2010) besedilo ....
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki je brez navedenega avtorja, je primer seledeč:
..... besedilo (internetni naslov, datum ko ste text pridobili npr. 03.12.2010) besedilo....
Če ste dobesedno citirali besedilo, izgledajo primeri takole:
* ..... "besedilo besedilo" (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili).....
* ..... "besedilo besedilo" (internetni naslov, datum ko ste text pridobili)..... .
Vedno je pika- zaključek stavčne povedi - za citatom. Citat je del stavka.
Ne pišemo (prirejeno po…) ali (povzeto po …) ali ( v Vadnjal 2009). Poslužujemo se le zgoraj opisanih načinov citiranj. Pri Internih ali spletnih virih ne navajamo institucij, temveč naslove dokumentov iz katerih črpamo informacije.
Bibliografske opise zberemo v seznam literature na koncu dela. Vsakemu bibliografskemu sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno, za vsak bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu. Bibliografske opise oštevilčimo in jih uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev odgovornosti, po nazivu korporacije ali po naslovu dela, če nosilca odgovornosti ni. Vsi bibliografski opisi, ki imajo istega nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni po letnici izida.
GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
5
Primeri bibliografije:
elektronsko knjigo v spletu v formatu pdf ali drugi spletni viri:
Carrol, Lewis. B. l. Alice's Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum edition.
Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
knjigo oziroma zbornik z urednikom:
Godina, Vesna V., ur. 1990. Antropološki zvezki 1. Ljubljana: Sekcija za socialno antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
članek v strokovni reviji:
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
Marx, Karl. 1867. A Critique of Political Economy. Zv. 1.
elektronsko knjigo v spletu v formatu html ali drug spletni vir:
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9. 2005).
konvencionalno knjigo:
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.
poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku:
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology: a European perspective, ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell.
članek v časopisu:
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l'economia USA, riparte l'Euro. La Stampa, 3. junij, 14.
ali
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
osebno predstavitveno stran v spletu:
Umiker-Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela:
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
interno gradivo v organizaciji:
Zupančič, Vinko. 1988. Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo, Gorenje.
Poslovno poročilo Dipo d.o.o. 2008. Celje: Dipo d.o.o.
Zakoni: Zakon o varstvu osebnih podatkov. http://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov (11.01.2008). Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). 2004. Ljubljana: Uradni list RS, št. 86/2004.
Lastni viri:
Vir: Lastni 2011.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 13 Jul 2012 08:37    Naslov sporočila: Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela Odgovori s citatom

Kadar citiramo več različnih virov naenkrat jih ločimo s podpičjem (Wink in ponovno navedemo z veliko začetnico:
Vir: Vadnjal 2009; Lastni 2011.
Primeri citiranja v tekstu:
Spremni stavek: »Citirana poved« (sklic).
Frege podvomi v možnost obstoja strogo nespremenljive in brezčasne misli: »Nekaj povsem neaktivnega bi bilo tudi dejansko in za nas neobstoječe« (1981, 130).
Avtor nato nadaljuje: »Celo brezčasno samo mora biti, kakorkoli že, prepleteno s časom, če naj bi bilo kaj za nas« (Frege 1981, 130).
Sledita še običajen obrazec citata dela povedi ob spremnem stavku in enostaven primer za ilustracijo:
Spremni stavek »del povedi« (sklic).
Mihaličeva meni, da je množični turizem »celota odnosov in pojavov, ki izvirajo iz množice v turizmu« (1992, 25).
Še dva nekoliko bolj zapletena primera, ki prikazujeta poseganje v citat in izpust iz citata:
Avtorica meni, da »[m]nožičnost in njene socialnopsihološke značilnosti« negativno vplivajo na »naravno, kulturno in socialno okolje turizma« (Stramšek 1998, 5).
Tomc ugotavlja: »Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega […] in najstništva kot kulturnega procesa […]« (1999, 10).
Najosnovnejši bibliografski sklic je tak:
(Detela 1994)
Ker pa večinoma parafraziramo ali citiramo, je treba navesti še mesto prevzemka. Primer sklicevanja na 78. stran dela dveh avtorjev je naslednji:
(Grah in Koren 1998, 7Cool
Sklicujemo se lahko tudi na drugačno mesto prevzemka, na primer na sliko, tabelo, opombo, poglavje, prilogo, zvezek:
(Hren 2000, sl. 4)
V enem oklepaju lahko sestavimo več sklicev:
(Koruza 1996, 23–32, in 1999, pogl. 3; Slama 1997, 12 in 17)
Kadar ima delo več kot tri avtorje navedemo nosilca prve odgovornosti in dodamo [et al.] (in drugi) v oglatem oklepaju , vendar samo v tekstu, v bibliografiji navedemo vse nosilce odgovornosti:
(Možina [et al.] 2008, 413).
2.5.12 Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
GEA College - Fakulteta za podjetništvo 2011
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
7
Če diplomsko delo ni napisano v slovenščini, mora vsebovati na koncu razširjeni povzetek v slovenskem jeziku, ki obsega najmanj 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela.
2.5.13 Priloge
Priloge izdelamo kot posebno poglavje, da ne razvlečejo glavnega dela naloge. Vse priloge morajo biti naslovljene in oštevilčene. Naslov priloge je v pisavi TNR, vel. 12 in v poudarjenem slogu. Pred prilogami je naveden SEZNAM PRILOG – ki je vključen v kazalo in vsebuje strani prilog. Priloge številčimo znova (Priloga 1 : Naslov ... je stran 1).
Vzorec prilog je v prilogi DIPL_H.
2.5.14. Izjava o avtorstvu
Diplomsko delo zaključimo z izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja.« Naslov je neoštevilčen, pisave TNR, vel. 12 in v poudarjenem slogu. Stran je neoštevilčena.
Vzorec izjave je v prilogi DIPL_I.
2.5.15 Soglasje k objavi diplomskega dela na spletnih straneh VŠP
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani zbirke diplomskih del šole.«
Pod izjavo zapišemo celoten datum, ime diplomanta in lastnoročen podpis. Naslov je neoštevilčen, pisave TNR, vel. 12 in v poudarjenem slogu. Stran je neoštevilčena.
Vzorec izjave je v prilogi DIPL_J.
Če kandidat/ka soglasja za objavo ne želi dati, je potrebno ob oddaji dela v oblikovno tehnični pregled oddati tudi povzetek, ki je oblikovno/strukturno podoben samemu delu (ali dispoziciji), obsega 10% obsega dela (od uvoda do prilog) ima povzetek v angl. Jeziku, poudarek pa je na rezultatih.
2.6 Literatura in viri
Citiranje literature in virov je podrobneje že opisano v poglavju 2.5.11 Literatura in viri.
Minimalno število bibliografskih opisov je 10 enot.
Glavne ugotovitve drugih avtorjev kandidat v besedilu dela smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete in kdo je avtor.
Vsakemu bibliografskemu sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno, za vsak bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu.
2.7 Opombe
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod črto z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca teksta. V opombe dajemo ponavadi različne obrazložitve, pojasnitve neznanih pojmov ipd, ne pa citatov ali bibliografije. Če nakažemo na opombo na
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 16 Jul 2012 06:17    Naslov sporočila: IZDELAVA IN ODOBRITEV IDEJNEGA OSNUTKA DIPLOMSKE NALOGE Odgovori s citatom

Z diplomsko nalogo študent izkaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme. Študent z diplomsko nalogo dokaže tudi sposobnost za izbiro in uporabo domače ter tuje strokovne literature.
10. člen
Izbira teme in naslova diplomske naloge
Temo za diplomsko nalogo izbere študent v sodelovanju z mentorjem predavateljem.
Vsak predavatelj pri svojem predmetu nakaže tematske možnosti za izdelavo diplomske naloge in možno povezavo z ostalimi predmetnimi področji. Izbrana tema se lahko navezuje na že uspešno opravljeno seminarsko nalogo v času študija.
Vrsta in vsebina diplomske naloge sta povezani s strokovnimi predmeti in z delovnimi področji v organizaciji, kjer študent opravlja praktično izobraževanje ali je zaposlen.
Pri izbiri teme je odločilnega pomena:
- delo, ki ga študent opravlja kot zaposlen ali v času praktičnega izobraževanja v podjetju,
- dejavnost podjetja,
- osebno zanimanje študenta za določeno strokovno področje.
Diplomska naloga lahko izjemoma obravnava tudi temo, ki ni vezana na konkretno organizacijo. V tem primeru naj bo vsebinsko povezana s predmeti iz programa, v katerega je študent vpisan.
Tema je izbrana tako, da je diplomsko nalogo mogoče pripraviti med praktičnim izobraževanjem, za zaposlene študente pa pri ustreznem delu. Naslov diplomske naloge študent doreče v sodelovanju z mentorjem predavateljem.
11. člen
Prijava teme in naslova diplomske naloge
Študent izdela idejni osnutek diplomske naloge ob pomoči mentorja predavatelja in ga odda v skladu z navodili, ki so objavljena v virtualnem okolju šole pri diplomskem predmetu.
12. člen
Odobritev in sprememba ideje in naslova diplomske naloge
Študent izdela idejni osnutek diplomske naloge ob pomoči mentorja predavatelja in ga odda v virtualnem okolju šole. Na podlagi tega se študentu tema odobri s strani mentorja in s strani vodstva šole.
Če študent med izdelovanjem diplomske naloge zaradi pomembnih in nepredvidenih okoliščin ugotovi, da je ne more izdelati, lahko prosi za spremembo odobrene ideje in naslova diplomske naloge. Prošnjo naslovi na referat za študentske zadeve. Sklep o odobritvi spremembe prejme študent v pisni obliki oz. dobi informacijo v virtualnem okolju, najkasneje v 60. dneh.
Študent sme največ enkrat prositi za spremembo odobrene ideje in naslova diplomskega dela.
IV. IZDELAVA IN ODOBRITEV IDEJNEGA OSNUTKA DIPLOMSKE NALOGE
14. člen
Oblika in namen idejnega osnutka diplomske naloge
Študent izdela idejni osnutek diplomske naloge in ga odda na ustrezni povezavi v virtualnem učnem okolju v Diplomskem predmetu. Mentor predavatelj idejo diplomske naloge prav tako odobri v virtualnem učnem okolju.
Študent v idejnem osnutku:
 opredeli področje in problem, ki ga bo v diplomski nalogi obravnaval;
 predstavi namen naloge in
 cilje, ki jih želi doseči z nalogo.
Idejni osnutek je rdeča nit diplomske naloge. Dobro zastavljen idejni osnutek je študentu v veliko pomoč pri načrtovanju nadaljnjih aktivnosti in pripravi naloge.
15. člen
Obseg, sestava in vsebina idejnega osnutka
Idejni osnutek mora biti izdelan v skladu z Navodili za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora.
Idejni osnutek obsega do 1,5 tipkane strani A4 (do 2500 znakov).
V idejnem osnutku se študent ne spušča v podrobnosti in ne citira oziroma prepisuje teoretičnih izhodišč ali dejstev, ki jih namerava obdelati v diplomski nalogi. Študent naj se osredotoči na opredelitev obravnavane problematike.
V primeru skupinske naloge študenti pripravijo en skupni idejni osnutek, ki ga odda vsak član skupine posebej v virtualno okolje zaradi spremljanja opravljanja obveznosti posameznika pri pripravi diplomske naloge. Obseg osnutka pri skupinski nalogi se ne poveča.
Pri skupinski nalogi mora biti že iz osnutka jasno razviden prispevek posameznega študenta.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 18 Jul 2012 07:03    Naslov sporočila: V. IZDELAVA IN ODOBRITEV DIPLOMSKE NALOGE Odgovori s citatom

Idejni osnutek se členi v štiri točke, ki morajo biti oštevilčene:
1. Naslov teme
2. Opredelitev področja in opis problema
3. Namen
4. Cilji
16. člen
Odobritev in veljavnost idejnega osnutka
Odobritev idejnega osnutka poteka v skladu z Navodili za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora in navodili v virtualnem učnem okolju šole, zapisana v predmetu Diplomski predmet.
V. IZDELAVA IN ODOBRITEV DIPLOMSKE NALOGE
17. člen
Obseg diplomske naloge
Diplomska naloga brez prilog obsega 1,5 -2 avtorske pole (45.000 – 60.000 znakov) oziroma 20 do 25 strani, v primeru, da diplomsko nalogo pripravlja več študentov naj ta obsega med 40 in 50 strani.
18. člen
Sestava in vsebina diplomske naloge
Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu z Navodili za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora.
Diplomsko nalogo sestavljajo (po vrstnem redu):
1. Naslovna stran na platnici
2. Prazen list
3. Ponovljena naslovna stran z navedbo:
 imena višješolskega strokovnega/študijskega programa
 imena in priimka mentorja predavatelja višje šole z ustreznimi strokovnimi ali znanstvenimi nazivi,
 imena in priimka ter izobrazbe lektorja diplomske naloge
 imena in priimka ter izobrazbe prevajalca povzetka v tuji jezik
4. Stran s kratko zahvalo mentorju predavatelju in ostalim, ki so bili študentu v pomoč
5. Povzetek: obsega do 1 stran (do 1500 znakov) v slovenskem in do 1 stran (do 1500 znakov) v tujem jeziku (angleškem, ali nemškem). Ob koncu povzetka se dodajo ključne besede, ki natančneje opredeljujejo vsebino diplomske naloge.
6. Kazala: olajšujejo bralcu pregled nad vsebino diplomskega dela. Vsebujejo kazalo vsebine, kazalo slik, kazalo tabel, kazalo grafov, kazalo kratic in okrajšav, kazalo prilog.
7. Besedilo diplomske naloge
Besedilo diplomske naloge se členi v:
 Uvod
 Glavni del
 Zaključek
 Seznam literature in virov
19. člen
Oblika diplomske naloge
Študent je dolžan oddati v referat za študentske zadeve Višje strokovne šole, DOBA Maribor - dva v spiralo vezana izvoda v tiskani obliki in en izvod v elektronski obliki na CD-ROM-u. Elektronska oblika diplomske naloge mora biti identična tiskani obliki in mora vsebovati vse elemente skladno z navodili.
Diplomsko nalogo na CD-ROM-u študent shrani v wordovi različici brez zaščite in jo odda skupaj z vezanimi izvodi. Ime datoteke naj bo vpisna številka študenta. Višja strokovna šola bo poskrbela za zaščito elektronske oblike pred spreminjanjem. Publikacija bo v tej obliki namenjena hrambi skladno z zakonodajo.
Na CD in na ovitek mora študent napisati naslednje podatke:
 ime in priimek
 vpisno številko
 študijski program
 mentorja predavatelja višje strokovne šole
Študent je odgovoren za primeren videz in jezikovno pravilnost diplomske naloge. Naloga mora biti strokovno lektorirana s strani lektorja z ustrezno strokovno izobrazbo, prevod povzetka v tuji jezik mora opraviti strokovnjak z ustrezno strokovno izobrazbo in oblikovana. Oblikovni in
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 19 Jul 2012 06:58    Naslov sporočila: DODATEK K DIPLOMSKEMU REDU //poglavje o sklicih v besedilu Odgovori s citatom

OGLEJTE SI TUDI: DODATEK K DIPLOMSKEMU REDU //poglavje o sklicih v besedilu // navajanje literature

V skladu s 154. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Pravili Filozofske fakultete v Ljubljani je senat Filozofske fakultete dne 12. 3. 2003 sprejel naslednji Diplomski red.

Splošne določbe
Ta pravilnik določa splošni del postopkov izbire, prijave, zagovora in ocene diplomskega dela in postopek zaključka študija na Filozofski fakulteti. Posamezni oddelki imajo lahko oddelčne diplomske rede, s katerimi dodatno urejajo specifičnosti zgoraj navedenih postopkov.

Diplomsko delo je pisni izdelek, v katerem študent/študentka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo diplomskega dela. Diplomsko delo ima lahko priloge v drugih medijih.

Diplomski izpit je zadnji matični izpit študenta/študentke, ki lahko zajema snov več letnikov in lahko spremlja zagovor diplomskega dela.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata/kandidatke. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela dveh ali več kandidatov/kandidatk, pri čemer mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata/kandidatke.

Kandidat/kandidatka lahko opravlja končno obveznost na dodiplomskem študiju (zagovarja svoje diplomsko delo, in/ali opravlja diplomski izpit) potem, ko opravi vse študijske obveznosti, ki so predpisane s študijskim programom na določeni študijski smeri, kar se preveri v tajništvu oddelka, ob prijavi diplomskega dela in/ali prijavi k diplomskemu izpitu.
Ko je diplomsko delo sprejeto kot ustrezno za zagovor, sledi zagovor in/ali diplomski izpit (glede na to, kaj določa posamezni študijski program).

Diplomsko delo je javni dokument, en izvod je shranjen v oddelčni knjižnici.

Izbira teme diplomskega dela
Kandidat/kandidatka si lahko temo diplomskega dela izbere v okviru vpisanega seminarja ali iz predlaganih tem na oddelku ali samostojno v soglasju z mentorjem/mentorico. Temo mora izbrati iz vpisanega študijskega programa; eno na enopredmetnem in po eno na vsakem od obeh dvopredmetnih študijskih programov.

Fakulteta podpira tudi interdisciplinarna diplomska dela. V takih primerih mora kandidat/kandidatka na enopredmetnem študijskem programu imeti somentorja/somentorico, ki ga predlaga mentor/mentorica. Somentor/somentorica mora s tem soglašati.

Kandidat/kandidatka, ki želi opraviti skupno diplomsko delo na dvopredmetnem študijskem programu, pa mora pridobiti pisno soglasje obeh mentorjev/mentoric in predstojnikov/predstojnic. Interdisciplinarno diplomsko delo, ki zajema področja dveh ali več tujejezikovnih programov, je praviloma sestavljeno v slovenskem jeziku.

Izbira mentorja/mentorice
Pred prijavo teme diplomskega dela se študent/študentka dogovori za mentorstvo z visokošolskim učiteljem/učiteljico.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 21 Jul 2012 14:47    Naslov sporočila: Pravilnik o izdelavi diplomskega dela in diplomskem izpitu – Odgovori s citatom

Pravilnik o izdelavi diplomskega dela in diplomskem
izpitu –
DIPLOMSKI RED
VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
ZAVODA IRC
Ljubljana, OKTOBER 2011
Zavod IRC, Višja strokovna šola
Litostrojska cesta 40 tel: 01/548-37-60, 61, 62
1000 Ljubljana e-pošta: info@zavod-irc.si
2
Pravilnik o izdelavi diplomskega dela in diplomskem
izpitu (diplomski red)
1. člen
Splošne določbe
Ta pravilnik določa potek in vsebino zaključnih študijskih obveznosti, ki jih mora
opraviti študent, da pridobi diplomo višje šole: splošni del postopkov izbire,
prijave, zagovora in ocene diplomskega dela in postopek zaključka študija na višji
šoli. Študij na višji šoli se zaključi z zagovorom diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, v katerem študent strokovno poglobljeno obdela
problem, ki je določen z naslovom diplomskega dela. Diplomsko delo ima lahko
priloge v drugih medijih.
Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela študenta. Diplomsko delo je
lahko tudi rezultat dela dveh ali več študentov, pri čemer mora biti iz njega
razviden prispevek posameznega študenta.
Študent lahko pripravlja diplomsko delo, preden ima dokončane vse ostale
študijske obveznosti (izpite, seminarske naloge ipd.). Študent lahko zagovarja
diplomsko delo šele potem, ko je opravil vse študijske obveznosti, ki so predpisane
s študijskim programom na določeni študijski smeri, kar se preveri v referatu višje
šole.
Ko je diplomsko delo sprejeto kot ustrezno za zagovor, sledi zagovor.
Diplomsko delo je javni dokument, en izvod je shranjen v arhivu oz. knjižnici višje
šole.
2. člen
Vsebina diplomskega dela
Pri odločitvi, kakšno temo izbrati, velja načelo, da študent izdela uporabno nalogo,
z aktualnimi problemi iz prakse. Tema diplomskega dela se mora vsebinsko nanašati
na strokovne vsebine višješolskega programa, v katerega je študent vpisan.
Diplomsko delo mora imeti prispevek k temi, ki jo študent obravnava, bodisi v
obliki ankete, vprašalnika, raziskave, primerjave ali predlogov, ki morajo biti
ustrezno argumentirani.
Tema ne sme biti preširoka, ker se zgodi, da želi študent nekritično uvrstiti v
nalogo vse kar je o temi izvedel. Bolje je, da je tema ožja in natančno izdelana.
Ravno tako mora biti študent pozoren, da teme ni obdelal že kakšen študent pred
njim. Seznam vseh naslovov diplomskih del je objavljen na spletni strani višje šole.
3
PRIPRAVA NA DIPLOMO
3. člen
Prijava naslova in teme diplomskega dela - dispozicija
Naslov in temo diplomskega dela študent prijavi z obrazcem Predlog naslova in
teme diplomskega dela, ki ga študent dobi na spletnem portalu oz. v referatu
višje šole.
Naslov in temo diplomskega dela študent predlaga sam (s sodelovanjem mentorja v
podjetju) in ga predhodno uskladi z mentorjem na šoli. Študent pred oddajo
dispozicije pridobi soglasje mentorja na višji šoli.
Deli obrazca Predlog naslova in teme diplomskega dela (v nadaljevanju
dispozicija) so:
1. Ime in priimek študenta
2. Vpisna številka
3. Višješolski izobraževalni program
4. Ime in naslov podjetja
5. Mentor v podjetju
6. Predlagani mentor v šoli
7. Predlog naslova diplomskega dela
8. Iz katerega predmetnega področja je tema diplomskega dela
9. Namen in cilj naloge
10. Predvideno kazalo
11. Predvidena literatura
Obrazec Predlog naslova in teme diplomskega dela študent pošlje po pošti na
sedež šole.
Dispozicije obravnava študijska komisija enkrat mesečno.
Študijska komisija presodi o predlagani temi in naslovu diplomskega dela ter
dispozicijo potrdi, zavrne ali predlaga dopolnitve oz. spremembe.
O sklepu komisije sta študent in mentor na šoli pisno obveščena.
Ko študent dobi odgovor študijske komisije, se poveže z mentorjem na šoli preko
elektronske pošte in mu pošlje dispozicijo. Naslov elektronske pošte mentorja je
naveden v sklepu študijske komisije.
Od potrditve dispozicije dalje, študent samostojno sodeluje z mentorjem.
4. člen
Mentorstvo
Mentor odgovarja, da je diplomsko delo izdelano v skladu z določili Diplomskega
reda Višje strokovne šole.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje Seznam forumov -> Izdelava seminarske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
Stran 5 od 6

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.