Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje Seznam forumov Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje
Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje diplomske naloge,pisanje magistrske naloge,pomoč pri oblikovanju diplomske naloge,pomoč pri oblikovanju magistrske naloge,seminarska naloga,izdelava seminarske naloge
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




MojSTUDIJ.com-Pomoč pri pisanju diplomske, magistrske, semin
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje Seznam forumov -> Izdelava seminarske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 12 Jun 2012 07:21    Naslov sporočila: PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA Odgovori s citatom

22. člen
(1) Referat za študentske zadeve članice obvesti diplomante o slavnostni podelitvi diplom na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan.
(2) V vabilu dekan povabi tudi ožje svojce diplomanta, mentorja, morebitnega somentorja, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo diplomske naloge.
23. člen
(1) Vabilu se priloži protokol podelitve diplom.
(2) Tako vabilo kot protokol o podelitvi diplom sta pripravljena na kvalitetnejšem papirju, kjer so jasno vidni simboli univerze in članice.
(3) Vabilo s protokolom se diplomantom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo diplome.
7. 3 Protokol svečane podelitve diplom
24. člen
(1) Podelitev diplom se opravi svečano po naslednjem okvirnem protokolu:
1. Vabljeni (diplomanti, svojci in drugi gostje) se pred podelitvijo zberejo v dvorani.
2. Podelitvi diplom prisostvujejo tudi mentorji, somentorji in drugi visokošolski učitelji.
3. Dekan, odet v dekanske insignije, vstopi v dvorano, v kateri poteka svečana podelitev, zadnji.
4. Dekan nagovori prisotne s krajšim govorom.
5. Po govoru dekan pristopi k podelitvi diplom: diplome podeljuje po abecednem vrstnem redu in razglasi tudi tiste, ki se podelitve niso mogli udeležiti.
6. Dekan zaključi svečanost.
7.4 Oblikovanje evidence podatkov o diplomantih
25. člen
(1) Fakulteta vodi evidenco podatkov o svojih diplomantih.
(2) Evidenca podatkov o diplomantih je sestavni del informacijskega sistema.
8 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
9
(1) Obrazci, navedeni v tem pravilniku, so priloga in sestavni del tega pravilnika.
27. člen
(1) Členi tega pravilnika, ki določajo pripravo in oddajo e-diplom v skladu z Navodili o pripravi in oddaji e-diplom, pričnejo veljati z dnem veljavnosti teh navodil.
28.člen
(1) Členi tega pravilnika, ki določajo pripravo in zagovor diplomskega dela v tujem jeziku, se uporabljajo do sprejetja akta, ki bo določal izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku, in po tem prenehajo veljati.
29. člen
(1) Ta pravilnik začne veljati 1. 10. 2008 po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
(2) S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela za univerzitetni in visokošolski strokovni študij (Obvestila UM XXII-5-2005).
Rektor UM
prof. dr. Ivan Rozman, l. r. 10
Priloga 1
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Ime in priimek: _____________________
Naslov: ___________________________
Vpisna številka: ________________
PRIJAVA TEME DIPLOMSKEGA DELA
Podpisani-a _________________________________________, študent-ka univerzitetnega/ visokošolskega strokovnega študijskega programa _______________________________, smer _____________________________, prosim za dodelitev teme diplomskega dela pri predmetu: ___________________________________________,
pod mentorstvom: ___________________________________.
Naslov razpisane teme (če obstaja): ______________________________________________
_________________________________________________________________________________,
Podpisani-a izjavljam, da bom diplomsko delo sestavil-a sam-a in se zavedam morebitnih kazenskih in disciplinskih posledic, če bi za izdelavo dela uporabljal-a nedovoljena sredstva.
Datum: _______________
Podpis kandidata-ke:
_____________________
Priloge:
• dispozicija diplomskega dela.
__________________________________________________________________________________
SOGLASJE PREDLAGANEGA MENTORJA PRI DIPLOMSKEM DELU
Podpisani _________________________, izvoljen v naziv __________________ za področje ________________________________________, zaposlen na/pri_________________________ a) soglašam z mentorstvom pri diplomskem delu kandidata-ke,
b) soglašam s predlagano dispozicijo diplomskega dela.
Predlagana tema diplomskega dela: ______________________________________________
__________________________________________________________________________________
Predlagana tema diplomskega dela v angleškem jeziku: ___________________________
__________________________________________________________________________________
Predlog za imenovanje somentorja : ______________________________________________
Datum: ________________________ Podpis mentorja:
Kraj: ___________________________ _____________________________________
11aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 13 Jun 2012 07:19    Naslov sporočila: SOGLASJE PREDSTOJNIKA KATEDRE/ODDELKA/INŠTITUTA Odgovori s citatom

(izpolni predstojnik v roku 5 delovnih dni od prejema vloge, razen za študente bolonjskih študijskih programov, če tako določi članica)
SOGLASJE PREDSTOJNIKA KATEDRE/ODDELKA/INŠTITUTA
Podpisani _________________________, predstojnik KATEDRE/ODDELKA/INŠTITUTA za _________________________________________________________________________________,
a) soglašam s predlagano temo, dispozicijo, mentorjem in somentorjem pri diplomskem delu kandidata-ke _____________________________________________.
b) predlagam spremembo teme diplomskega dela: _______________________________
__________________________________________________________________________________
c) predlagam spremembo vsebine diplomskega dela: _____________________________
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________
d) predlagam spremembo mentorja ali somentorja: _______________________________
__________________________________________________________________________________
Datum: ________________________ Podpis predstojnika:
Kraj: ___________________________ _____________________________________
12
Priloga 2
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Številka: _______________________
Datum in kraj: __________________
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. )
izdajam
SKLEP O DIPLOMSKEM DELU
________________________________, študentu-ki univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, smer ___________________________________________, se dovoljuje izdelati diplomsko delo pri predmetu ____________________________________.
Mentor-ica: ____________________________
Somentor-ica: __________________________
Naslov diplomskega dela: _______________________________________________________
_________________________________________________________________________________
Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku:______________________________________
__________________________________________________________________________________
Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo diplomskega dela« in ga oddati v ____ izvodih ter en izvod elektronske verzije do _____________ v referatu za študentske zadeve članice.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.
Dekan-ica:
_________________________
Obvestiti:
• kandidata -ko,
• mentorja,
• somentorja,
• odložiti v arhiv
13
Priloga 3
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA
Podpisani mentor _________________________________________ izjavljam, da je študent
(ime in priimek mentorja)
________________________________________________ izdelal diplomsko delo z naslovom:
(ime in priimek študenta-tke)
_________________________________________________________________________________
(naslov diplomskega dela)
_________________________________________________________________________________
v skladu z odobreno temo diplomskega dela, Navodili o pripravi diplomskega dela in
mojimi navodili.
Datum in kraj: Podpis mentorja:
__________________________________ _________________________
14
Priloga 4
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Št.: _______________
Datum in kraj: __________________
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. ),
izdajam
SKLEP
O IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA NA UNIVERZITETNEM / VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
Imenujem komisijo za zagovor diplomskega dela z naslovom
___________________________________________________________________________
kandidata-tke ____________________, stanujoče (ga)________________________________,
(ime in priimek) (naslov bivališča)
študenta-ke študijskega programa ___________________________________________,
v naslednji sestavi:
1. __________________________ predsednik-ica,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),
4. __________________________ član-ica.
Zagovor diplomskega dela bo dne _____ ob ____ uri na ____________________________.
(naziv fakultete, prostor, naslov)
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.
Dekan-ica:
__________________________
Obvestiti:
1. kandidata-tko,
2. člane komisije,
3. javnost,
4. odložiti v arhiv
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 14 Jun 2012 08:31    Naslov sporočila: ZAPISNIK O ZAGOVORU DIPLOMSKEGA DELA NA DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU Odgovori s citatom

Priloga 5
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
ZAPISNIK
O ZAGOVORU DIPLOMSKEGA DELA NA DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU
Kandidat-ka __________________________________________________,
stanujoč-a ____________________________________________________,
študent-ka univerzitetnega / visokošolskega strokovnega študijskega programa __________________________________________________________________________,
smer _______________________________________________,
je pripravil-a diplomsko delo pri predmetu ________________________________________ z naslovom _________________________________________________________________.
Zagovor je bil dne ____________ ob ________ uri.
Komisija je pregledala diplomsko delo in ugotovila, da je izdelano v skladu z danimi navodili. Glede na ugotovitev je bilo sklenjeno, da se kandidatu-ki dovoli opravljati ustni zagovor pred komisijo v sestavi:
1. __________________________ predsednik-ca,
2. __________________________ mentor-ica,
3. __________________________ somentor-ica
4. __________________________ član-ica.
(zapis poteka zagovora)
Po opravljenem zagovoru je komisija ugotovila, da je kandidat-ka uspešno zaključil-a univerzitetni / visokošolski strokovni študijski program ______________________________, smer ____________________________________ in pridobil-a strokovni naslov __________________________________________________________.
Ocena diplomskega dela
___________
Mentor-ica:
____________________
Somentor-ica:
____________________
Predsednik-ca komisije:
_____________________
Člani komisije :
_____________________
_____________________
Datum:
16
Priloga 6
UNIVERZA V MARIBORU
____________________________
IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DIPLOMSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV
Ime in priimek diplomanta-tke: ________________________________________
Vpisna številka: __________________________________________________
Študijski program: ________________________________________________
Naslov diplomskega dela: ______________________________________________________
________________________________________________________________________________
Mentor: __________________________________________________
Somentor: __________________________________________________
Podpisani-a ________________________ izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.
Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.
Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.
Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:
___________________________
17
Priloga 7
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Ime in priimek: _____________________
Naslov: ___________________________
Vpisna številka: ________________
VLOGA ZA UGOTOVITEV ZAKLJUČENEGA DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA
Podpisani-a _________________________________________, študent-ka univerzitetnega/ visokošolskega strokovnega študijskega programa _______________________________, smer _____________________________, prosim za ugotovitev zaključenega dodiplomskega študija.
Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum zaključka študija) na spletnih straneh in v publikacijah UM.
Datum: _______________
Podpis študenta-ke:
________________________________
18
Priloga 8
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Številka: _______________________
Datum in kraj: __________________
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. )
izdajam
SKLEP O ZAKLJUČENEM DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU
________________________________, študent-ka univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, smer ___________________________________________, je opravil-a vse s tem študijskim programom predpisane študijske obveznosti in s tem uspešno zaključil-a dodiplomski študij.
Obrazložitev:
________________________________, študent-ka univerzitetnega/visokošolskega strokovnega študijskega programa ________________________________, smer ___________________________________________, je dne __________ vložil-a vlogo za ugotovitev zaključenega dodiplomskega študija. Na osnovi opravljenega preverjanja opravljenih obveznosti, je bilo ugotovljeno kot izhaja iz izreka sklepa.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.
Dekan-ica:
_________________________
Obvestiti:
• kandidata-ko,
• odložiti v arhiv
19
Priloga 9
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Številka: ____________________
Datum: _____________________
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. ),
izdajam
POTRDILO O DIPLOMIRANJU
______________________________________________ Univerze v Mariboru potrjuje, da je
(ime fakultete)
g.-ga. ____________________________, rojen-a ______________________ dne ________
(ime in priimek diplomanta-tke) (datum, kraj) (datum)
diplomiral-a po študijskem programu (1. stopnje) __________________________________,
(študijski program)
smer _________________________________ oz. po študijskem programu usklajenem z
(študijska smer)
direktivo EU _____________________________________.
(navedba direktive)
Univerza v Mariboru ____________________________________________ mu-ji zato priznava
(ime fakultete)
univerzitetno / visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje – za bolonjske štud. programe) in podeljuje strokovni naslov
_______________________________________________________.
Potrdilo je izdano, ker diploma še ni podeljena in velja, dokler se ta ne podeli. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS št. 42/07 - ZUT UPB3, 126/07) je to potrdilo takse prosto.
Dekan-ica:
__________________________
20
Priloga 10
UNIVERZA V MARIBORU
__________________________________________________
(ime fakultete)
Številka: ____________________
Datum: _____________________
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. ) in sklepa Senata ____________________________________ Univerze v Mariboru z dne ___________________,
izdajam
POTRDILO O DIPLOMIRANJU
______________________________________Univerze v Mariboru potrjuje, da je
(ime fakultete)
g.-ga. ______________________________, rojen-a ____________________ dne ____________
(ime in priimek diplomanta-tke) (datum, kraj) (datum)
________________ diplomiral-a na enem programu univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa ____________________________________________.
(študijski program)
Univerza v Mariboru ____________________________________ mu-ji zato priznava
(ime fakultete)
univerzitetno izobrazbo in podeljuje strokovni naslov:
______________________________________________________________
(strokovni naslov, pridobljen iz dela univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa)
Potrdilo je izdano, ker diploma še ni podeljena in velja, dokler se ta ne podeli. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS št. 42/07 - ZUT UPB3, 126/07) je to potrdilo takse prosto.
Dekan-ica
____________________________
21
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 15 Jun 2012 08:33    Naslov sporočila: Navodila za pisanje magistrskega dela Fakultete za državne Odgovori s citatom

Na podlagi Pravil Fakultete za državne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za državne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel


Navodila za pisanje magistrskega dela


Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih družbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolžan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izražanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.


1. Izbira teme

Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.

2. Prijava teme

Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloži:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priložiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela


2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.

2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.


2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:

a) Obrazložitev teme
Predloženi naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.

b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).

c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi možnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.

e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.

g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.

i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.

j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.


2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.

2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazložitvi teme se študent mora zavedati:
• da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti;
• da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del;
• da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko željo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela:
• da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani,
• da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času,
• v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.

3. Izdelava magistrskega dela

Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.

4. Namen in cilji magistrskega dela

Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 16 Jun 2012 08:59    Naslov sporočila: Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela Odgovori s citatom

5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela

Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.

Standard papirja: A4

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular)
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing)
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.


6. Struktura magistrskega dela

Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:

6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.

6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).

6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metode raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).

6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)

6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
• zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del,
• analitično-eksperimentalni del in
• zaključni ali perspektivni del.

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobsežnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).

Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 17 Jun 2012 08:25    Naslov sporočila: Navajanje literature in virov Odgovori s citatom

• Doseženi rezultati in cilji raziskave.
• Preveritev hipotez.
• Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki.
• Uporabnost rezultatov raziskave.
• Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.

Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.

Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije.
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________.



7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela

Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.

7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu služi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v ležečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor želi poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v ležečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.

Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).

7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer:
• Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazložitve posameznih delov obrazložitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu.
• Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolžine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema:
• evropski način,
• ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.

• Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20).
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za državne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za državne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov.
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

7.3. Navajanje literature in virov

Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).

1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 18 Jun 2012 16:46    Naslov sporočila: Predlog potrdila o diplomiranju Odgovori s citatom

ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za državne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.

2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.

3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.

4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o državni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.

5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.

6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.

7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.

7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).

Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.

Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.

Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.

Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.

Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje položaja posameznih držav, prometnic, poti idr.

Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.

Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.

Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.

Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)

Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).

Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)

7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 19 Jun 2012 14:26    Naslov sporočila: Oblika magistrskega dela Odgovori s citatom

7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja

8. Oblika magistrskega dela

8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.


8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Državne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.

8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za državne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.

Datum: 6.2.2009

Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO



Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 20 Jun 2012 18:05    Naslov sporočila: USMERITVE ZA OBLIKOVANJE DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKE Odgovori s citatom

PRILOGA 1 – USMERITVE ZA OBLIKOVANJE DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA



USMERITVE ZA OBLIKOVANJE DISPOZICIJE IN
BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

Magistrsko delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka priporočljiv, obvezen pa takrat, kadar mentor ali komisija za zagovor magistrskega dela to izrecno zahteva.

Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1, font pa 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) naj bo tiskano obojestransko, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.

Urejanje osnovnega teksta:

Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:
1. levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake strani);
2. naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 12 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman);
4. razmik med vrstami naj bo 1 (v Wordu single), prav takšen je razmik med odstavki, med poglavji oziroma podpoglavji pa naj bosta dve prazni vrstici;
5. vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (levi in desni), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- prvi list trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran mehko vezanih izvodov ni oštevilčena;
- strani številčite običajno v sredini spodaj (pri enostranskem izpisu pa desno);
- seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen
1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če magistrsko delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...

Z velikimi črkami in poudarjeno (polkrepko) pišete samo glavne naslove, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in brez poudarka.

Urejanje slik in tabel:
1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno magistrsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov ki je napisan z malimi poudarjenimi znaki
(npr. Tabela 1: Struktura izvoza Republike Slovenije v obdobju 2005-2006);
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Urejanje enačb:
1. enačbe številčite po naslednjem sistemu:
a. če jih je relativno malo, jih številčite zaporedno od 1 naprej,
b. če pa jih je mnogo, dodajte pred zaporedno številko še številko poglavja, npr. na naslednji način:
Tpi = Lpi + Upi – Ipi (2.5),
pri čemer pomenijo:
Tpi tržni potencial za izdelek i
Lpi lokalno proizvodnjo izdelka “i”i
Upi uvoz izdelka i
Ipi izvoz izdelka i
c. kasneje se v tekstu sklicujte le na številko enačbe (npr. kot izhaja iz enačbe 2.5 …).

Urejanje opomb pod črto:
1. opombe pod črto uporabljajte za (1) podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo, (2) za napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočate za podrobnejšo preučitev, in takrat (3), kadar celoten razdelek (podpoglavje) povzemate po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedete tako: povzeto po: Jurše 1997);
2. vsako opombo pod črto zaključite s piko;
3. opombe pišite z enako pisavo (tipografijo črk) kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10.

Navajanje virov v besedilu:
1. etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 21 Jun 2012 19:07    Naslov sporočila: Navajanje virov tehnična navodila epf Odgovori s citatom

3. Pri poglavjih v knjigi, ki jo je napisalo več avtorjev:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije, zbornika).
c. Naslov poglavja.
d. V: Naslov knjige,
e. urednik – začetnice imena in priimek.
f. Kraj: Založba.

Piercy, Nigel. 1990. Export Strategy: Key Markets versus Market Spreading. V: The International Marketing Digest. McDonald, M. H. B. in T. S. Cavusgil (Editors). Oxford: Heinemann Professional Publishing, 334-346.
Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul - Mednarodni management, urednik M. Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

4. Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Letnica objave (izida) članka.
c. Naslov članka.
d. Ime revije (časopisa, zbornika, v katerem je bil prispevek objavljen)
e. letnik (tekoča številka revije),
f. navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.

Primeri:

Anderson, Erin, George S. Day in V. Kasturi Rangan. 1997. Strategic Channel Design. Sloans Management Review 38(Summer)4, 59-68.
Svetličič, Marjan. 1996. Izzivi globalizacije in regionalizacije svetovnega gospodarstva. Naše gospodarstvo 42(3), 246-258.
Bajt, Aleksander. 1992. Ekonomski prostor Slovenije - ves svet. Delo, Sobotna priloga 4. julija, 19.

5. Pri samostojnih virih (delih) v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja (ali urednika).
b. (Leto zadnje spremembe besedila).
c. Naslov spletne strani
d. [tip medija].
e. Producent ali založnik.
f. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
g. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primeri:

Fisher, Stanley. (1998). The IMF and the Asian Crisis [online]. Dostopno na: httpp://www.imf.org/external/speeches/1998/032098.htm [14. 11. 2002].
Collins, Steven W. (1999). Lessons from the Rise and Fall of East Asian Tigers [online]. University of Washington. Available:
httpp://faculty.Washington.edu/swcollin/courses/bls332f99/lessonslect.htm [10. 9. 2001].
BMWI – Bundesministerium für Wirstschaft und Technologie. (2002). Wirtschaftspolitik.
[online]. Dostopno na:
http://www.mbwi.de/Homepage/Politifelder/Wirtschaftspolitik/Wirtschaftspolitik.jsp [10. 11. 2002].

6. pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja
b. (Dan, mesec, leto izdaje).
c. Naslov članka.
d. Naslov revije oziroma časopisa
e. [tip medija],
f. dolžina članka.
g. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

George, Catherine in J. Michael Pearson (2002). Riding the pharma roler coaster. The McKinsey Quarterly 4. [online], 55 odstavkov.
http://www.mckinseyquarterly.com/article_print [23. 11. 2002].

Primeri:
Kaminsky, Graciela in Carmen Reinhart (2000). On Crises, Contagion, and Confusion. Journal of International Economics, [online]. Dostopno na:
http://www.puaf.umd.edu/faculty/papers/reinhart/papers.htm [20. 10. 2001].

Bradley, Frank in Michael Gannon (2000). Does the Firms's Technology-marketing Profile Affect Foreign Market Entry? (Abstract). Journal of International Marketing Volume 8 Number 4. [online], en odstavek. Dostopno na:
[http://ciber.msu.edu/Research/periodicals/jim/abstract/abs-v8n4.htm#7] [23. 11. 2002].

7. Pri elektronskih bazah podatkov:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto zadnje spremembe.
c. Naslov članka.
d. Ime baze podatkov
e. [tip medija].
f. [datum zadnjega popravka]
g. Available (Dosegljiv): [ime informacijskega sistema].
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primer:

GlobalEDGETM. 2002. Market Potential Indicators for Emerging Markets – 2002. MSI-CIBER: MARKET POTENTIAL INDICATORS [online]. [July 9, 2002]. Dostopno na: [http://globaledge.msu.edu/ibrd/marketpot.asp?SortField=MarketConsumptionCapacityR#Market Potential]. [23. 11. 2002].

V besedilu navajamo vir tako: (GlobalEDGETM 2002).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 22 Jun 2012 06:59    Naslov sporočila: USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE USMERITVE ZA IZDELAVO DIS Odgovori s citatom

PRILOGA 2 – USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE
USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE [1]

1. Delovni naslov magistrskega dela

Magistrsko delo je raziskovalno delo in je namenjeno:
- razvoju novega znanja;
- preverjanju in primerjanju znanja in metod;
- preverjanju ali kandidat obvlada raziskovalno metodologijo in ali zna kot raziskovalec razviti problem, cilje, hipoteze, metodologijo in raziskavo ter korektno interpretirati rezultate raziskave na ravni ustrezni magistrskemu nazivu;
- uporabi obstoječega znanja in metod pri reševanju novih ali nerešenih problemov.

Magistrsko delo naj bo prvenstveno raziskovalno usmerjeno. To pomeni, da glavnino dela predstavlja raziskovalni del. Torej poglavje »teoretični uvod« zajema po obsegu manjši del. V uvodnem delu magistrskega dela se je smiselno izogibati povzemanju splošnih, že znanih vsebin, ki predstavljajo pregled področja in jih vsebujejo splošni učbeniki s področja raziskovanega problema, zato naj bodo vključena čim bolj specifična področja, ki se navezujejo na problem magistrskega dela. Ta znanja so praviloma dosegljiva v znanstvenih člankih.

Če je magistrsko delo s področja npr. oglaševanja, potem v teoretičnem delu ni smiselno predstavljati vseh instrumentov komunikacijskega spleta, marveč zgolj spoznanja, ki se specifično nanašajo na problem raziskovanja.

Bistvo dela/raziskave naj se odraža v naslovu.


2. Opredelitev področja in opis problema

Kandidat v začetku opredeli področje, ki ga bo obravnaval in iz katerega izhaja problem. Področja so npr. marketing in znotraj tega upravljanje marketinga ali marketinški informacijski sistem.

Jasno naj bo zapisan raziskovalni problem. Problem naj bo zapisan na največ ½ strani. Navedemo tudi teorije in/ali modele, na katerih temelji oziroma iz njih izhaja raziskava.

Problem se v bolonjskem programu 2. stopnje lahko nanaša tudi na podjetje.

Primer opredelitve področja:

V raziskavi izhajamo iz teorije motivacije in teorije menedžmenta. Ugotoviti želimo, kako primerna je teorija pravičnosti v različnih stilih vodenja in različnih ravneh v hierarhiji delovanja (proizvodnja, srednji menedžment, vršni menedžment).

V delu izhajamo iz teorije zadovoljstva, pri tem pa uporabljamo model merjenja zadovoljstva, ki so ga razvili Parasuraman, Zeithaml in Berry (2003).

Primer opisa problema:

V Evropi je opazen trend spremembe strukture prebivalstva. Povprečna starost prebivalcev se viša. To ima za posledice spremembo v strukturi povpraševanja po storitvah v zdravstvu. Omenjen problem so proučevali Snyder (2002), Olson (2003) in Bottom (2003).

V Sloveniji teh trendov nismo preučevali, zato ne razpolagamo s primerljivimi podatki. V delu želimo zato z uporabo primerljive metodologije ugotoviti tiste spremembe v povpraševanju po storitvah v zdravstvu, ki so posledica sprememb v starostni strukturi.


3. Namen in cilji raziskave

Namen raziskave v osnovi izhaja iz postavljenga problema in pomeni iskanje odgovora na osnovno raziskovalno vprašanje.

Namen in cilje raziskave lahko razdelimo v dva sklopa.

Primer namena raziskave:

Namen razsikave je ugotoviti, ali se staranje prebivalstva bolj odraža na področju preventivnega ali kurativnega zdravstva.

Primer ciljev raziskave:

Cilji v teoretičnem delu:
- pregled relevantne literature s področja raziskovanja,
- pregled raziskovalnih modelov uporabljenih v ključnih raziskavah,
- pregled ključnih spremenljivk vključenih v raziskave,
- pregled kritik uporabljenih metod.

Cilji empirične raziskave:
- ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Snyderja (2002), Olsona (2003) in Bottoma (2003),
- ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in življenjski stil anketirancev.





4. Načrt poteka raziskave

V podpoglavju jasno predstavimo načrt raziskave. Iz načrta raziskave naj bodo jasno izpeljane hipoteze, ki jih v raziskavi kandidat preverja. Jasno naj bodo zapisane metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

4.1 Načrt/model raziskave

Raziskovalni načrt je okvir raziskave, ki ga uporabimo za nadaljnje usmerjanje raziskave.

Primer načrta raziskave:


4.2 Hipoteze

Jasno naj bodo zapisane hipoteze, ki bodo v raziskavi preverjane.

Primeri hipotez:

V magistrskem delu bomo preverjali štiri hipoteze:
- H1 - učinkovit dobavni servis (sistem) omogoča podjetjem časovno točno oskrbovanje vseh partnerjev in to z manjšimi zalogami. To hipotezo bomo preverili s predstavitvijo prednosti modelov zalog in metodo varnostne zaloge;
- H2 - najnižja zaznana vrednost tržne poti bo izmerjena pri komitentih, ki bančne storitve opravljajo na bančnem okencu,
- H3 - pri sestavini zaznane vrednosti, ki predstavlja korist (zadovoljstvo, kakovost) komitenta, pridobljeno z opravljanjem storitev preko določene tržne poti, bodo komitenti v povprečju najvišje ocenili dimenzijo otipljivosti (snovnosti), najnižje pa dimenzijo empatičnosti,
- H4 - največjo pomembnost v komponenti zaznane vrednosti, ki predstavlja korist (zadovoljstvo, kakovost), komitenti pripisujejo dimenziji zanesljivosti, najmanjšo pa dimenziji otipljivosti (snovnosti).







4.3 Potek izvedbe raziskave

Potek izvedbe raziskave naj vsebuje smiselno zaporedje korakov, ki jih bo kandidat izvedel pri izdelavi raziskave. Potek je lahko podprt z diagramom poteka raziskave.

Primer poteka izvedbe kvantitativne raziskave:

Primer poteka izvedbe raziskave:

1. iskanje člankov;
2. pisanje teoretičnega dela;
3. zbiranje podatkov:
• intervjuji,
• telefonska anketa;
4. obdelava podatkov in preverjanje hipotez:
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 25 Jun 2012 09:02    Naslov sporočila: metode prikazovanja podatkov (grafično in tabelarično). Odgovori s citatom

• H1: t preizkus za neodvisne vzorce;
• H2: opazovanje in vsebinska analiza odgovorov..


4.4 Predvidene metode

Jasno naj bodo zapisane tiste metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

Pri metodah lahko ločimo:
1. metode zbiranja podatkov (opazovanje, spraševanje, anketiranje);
2. metode analiziranja podatkov (kvalitativne in kvantitativne metode);
3. metode prikazovanja podatkov (grafično in tabelarično).

Primeri raziskovalnih metod:

- H1: Uporabljena bo metoda komparacije – kandidatka bo primerjala način obnašanja kupcev v različnih nakupnih pogojih. Za ugotavljanje pomembnosti razlik bo uporabila t preizkus in enosmerno analizo variance.
- H2: Uporabljena bo metoda analize. Kandidatka bo analizirala, ali obstaja soodvisnost med analiziranimi spremenljivkami. Uporabila bo Pearsonov koeficient korelacije.
- H3: Uporabljena bo metoda spraševanja. Kandidatka bo izvedla ustno anketiranje z uporabo Kettwigovega (2001) vprašalnika za merjenje samozavesti v nakupni situaciji.
- H4: Izvedena bo kvalitativna raziskava z uporabo fokusnih skupin. Kandidatka bo izvedla tri fokusne skupine, pri čemer bo v vsaki skupini uporabila različno tehniko vodenja diskusije: (a) kolaž tehnika, (b) tehnika vizualizacije in (c) tehnika personifikacije blagovne znamke.


4.5 Predpostavke in omejitve raziskave

Navedene naj bodo predpostavke, na katerih temelji raziskava. Navedene naj bodo omejitve, ki veljajo v raziskavi.

Primeri predpostavk:

Predpostavljamo, da je metodološki pristop, ki so ga uporabili Snyder (2002), Olson (2003) in Bottom (2003) možno uporabiti tudi v Sloveniji.

Izhajamo iz predpostvake, de je pomen odnosa med turizmom in transportom vse večji in je določen s kompleksnostjo strukture turistov – potnikov, ki med potovanjem uporabljajo različna prevozna sredstva in ustrezno infrastrukturo.

Primeri omejitev:

Omejitve, ki jih bomo v raziskavi upoštevali, se nanašajo na vzorec. Anketiranci bodo izbrani v Ljubljani in Mariboru, kar pomeni, da rezultatov ne bomo mogli posploševati na celotno populacijo.

V raziskavi se bomo omejili na materialne tokove, kjer bomo v pojem material zajeli osnovne in pomožne materiale, polproizvode in z njimi povezane proizvodne storitve, orodja in naprave ter gotove proizvode. Ne bomo se ukvarjali s pretoki energije, osnovnih sredstev in ljudi, prav tako ne bomo obravnavali informacijsko-tehnične in programske opreme v zvezi z logističnimi procesi.

V modelu merjenja zaznane vrednosti tržnih poti banke niso upoštevani vsi, temveč le najpomembnejši vplivni dejavniki zaznane vrednosti tržnih poti banke: zaznana kakovost (korist), nominalna cena, čas, napor in tveganje komitenta.

Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere situacije, poslovna skrivnost podjetja.






5. Predvidena sestava magistrskega dela

Podana naj bo kratka predvidena struktura poglavij, in sicer največ do tretje ravni.


6. Predvideni viri

Navedeni naj bodo le najpomembnejši viri. Kandidat naj se usmeri v pregled znanstvenih člankov, v katerih so prikazani metodologija in instrumenti za raziskovanje njegovega področja oziroma problema.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 26 Jun 2012 11:39    Naslov sporočila: Tehnična navodila-navajanje virov in literature Odgovori s citatom

9. Viri
Seznam virov se uredi po abecedi priimkov avtorjev ali nazivov virov, če le-ti nimajo
navedenih avtorjev. Oštevilčeni so z arabskimi številkami. Posamezni bibliografski opisi
dokumentov so zaključeni s piko.
Pazimo na enoten način navajanja dokumentov.
Primeri navajanja literature in virov v vsebinskih sklopih LITERATURA in VIRI v
posameznih pisnih izdelkih za:
• knjigo:
Miller, A. (1992). Gospodarska drama. Ljubljana: Fungus.
• prispevek iz zbornika:
Gričar, J. (1994). Informacijska tehnologija. V: Možina, S. (ur.). Management. Radovljica:
Didakta, str. 706-741.
• članek iz revije:
Špoljar, K. (1993). Novi pristopi. Podjetnik, 3, št. 1-2, str. 13-20.
• navajanje uradnih dokumentov:
Zakon o visokem šolstvu (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 119.
• anonimne monografske dokumente:
Enciklopedija Slovenije (1988). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• članek iz spletnih strani:
Gostiša, M.: Vloga kadrovskih služb pri razvoju delavskega samoupravljanja.
16
Spletna stran: http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Citirano
25. 6. 2006 ob 17.30 uri].
• interni vir podjetja:
Interni vir: Poslovnik kakovosti podjetja Oblaček d.o.o. (2008).
10. Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih, ki so napisani v angleškem jeziku
1. Pri zapisu bibliografije se zapiše ‘p.’ namesto ‘str.’, ko se nanaša na eno stran oz. ‘pp.’
za dve ali več strani.
2. Če originalno delo je v slovenskem jeziku se zapiše angleški prevod.
Primer, ki vsebuje točke 1 in 2:
Špoljar, K. (1993). Novi pristopi [New approaches]. Podjetnik, 3, no. 1-2, pp. 13-20.
3. Namesto ‘V:’ se zapiše ‘In:’
4. Namesto (ur) za urednika se zapiše ‘Ed.’ (en urednik) oz. ‘Eds.’ (dva ali več urednika)
Primer, ki vsebuje točke 1-4:
Gricar, J. (1994). Informacijska tehnologija [Information technology]. In: Možina, S. (Ed.).
Management. Radovljica: Didakta, pp. 706-741.
5. Če pisni izdelek je prevod originalnega dela se zapiše v trdih oklepajih [prevod]:
Camus, A. (1988). The stranger (Matthew Ward, Trans.) [Tujec]. New York: Knopf.
(Original work published 1958).
Allende, I. (1989). Eva Luna (M.S. Peden, Trans.). New York: Bantam.
6. Če originalno delo je v angleškem jeziku oz. drugem tujem jeziku se zapiše prevod
naslova v slovenskem jeziku:
Wall, G. (2006). Tourism: change, impacts and opportunities [Turizem: spremembe, vplivi in
možnosti]. Harlow: Prentice Hall.
7. Spletno stran namesto ‘Citirano’ se zapiše ‘Available from’ in namesto ‘Citirano’ v
oklepaju se zapiše ‘Retrieved’ ter številko meseca se zapiše mesec v besedah
Gostiša, M.: Vloga kadrovskih služb pri razvoju delavskega samoupravljanja [The role of
human resources in the development of worker’s self-management]. Available from:
http://www.delavska-participacija.com/clanki/vlogakadrovsluzb.doc [Retrieved 25 June 2006
at 17.30].
17
Predlog za pisanje znotraj teksta
1. Pri citiranju avtorja v narekovajih se zapiše ‘p.’ namesto ‘str.’, ko se nanaša na eno
stran oz. ‘pp.’ za dve ali več strani.
(Možina, 1993, p. 218)
Možina (1993, pp. 218-223).
2. Če citiramo dva avtorja pišemo ‘&’ znotraj oklepaja oz. ‘and’ zunaj oklepaja:
(Možina & Tavcar, 1990, p. 50).
Možina and Tavcar (1990) have .......
3. Če citiramo tri in več avtorjev, potem pišemo ‘et al.,’ namesto ‘in sod.’)
(Kavcic et al., 1992, p. 11).
4. Če citiramo sekundarni vir, pišemo namesto ‘v:’ ‘In:’
Wellendorf (1973, In: Lavrnja, 1996, p. 17).
5. Pri okrajšavah:
a. ‘na primer’ (npr.) se zapiše ‘e.g.,’ (brez narekovajev),
b. in tako dalje (itd.) se zapiše ‘and so forth’,
c. t.j. (to je) se zapiše ‘i.e,’
6. Ključni izrazi
a. Opomba se zapiše kot ‘Note’
b. Povzetek se zapiše kot ‘Abstract’
c. Ključne beside se zapiše kot ‘Keywords’ in se zaključi brez pike.
d. Tabela se zapiše kot ‘Table’
e. Vir se zapiše kot ‘Resource’
f. 'Figures' je tehnični izraz in se uporablja za grafe, sheme, slike, risbe in
fotografije
g. Priloga kot Appendix
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 27 Jun 2012 18:27    Naslov sporočila: TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DE Odgovori s citatom

7 OPOMBE
7.1. Opombe se navajajo pod črto. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Opombe se ne uporabljajo zgolj za navedbo virov oz. sklic na predpise. Opombe je smiselno uporabiti, če jih je v celotnem besedilu prek deset in podajajo bralcu dodatne informacije.
7.2. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
8 SEZNAM PONAZORITEV
8.1. Seznam ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…) je oblikovan tako, da so posamezne istovrstne ponazoritve navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu (posebej grafikoni, posebej slike …).
8.2. Za vsako posamezno ponazoritev se navede številčna oznaka ponazoritve, naslov ponazoritve in številka strani, na kateri se ponazoritev pojavlja.
9 DRUGE NAVEDBE
9.1. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav. V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice. Primera:
KM Kadrovski menedžment
SL Statistični letopis
9.2. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi. Primeri:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
10 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA
10.1. Vezava:
 Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava).
 Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).
10.2. Naslovna stran: Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
10.3. Papir: bel, A4.
10.4. Format strani: pokončen.
10.5. Tisk: od povzetka dalje obojestransko.
10.6. Robovi:
 zgoraj, spodaj, zunanji: 2,5 cm,
 notranji: 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).
10.7. Pisava : Tahoma (priporočilo) ali Arial.
10.8. Velikost znakov v besedilu: 11 pt pokončno (11 points, regular).
10.9. Razmik vrstic: 1,2 vrstic (1,2 lines spacing).
10.10. Obojestranska poravnava besedila (justify).
10.11. Glava in noga se ne uporabljata.
10.12. Oštevilčenje strani:
 Na notranji naslovni strani dela oštevilčenje ni izpisano.
 Druge strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
 Prvi del dela (od izjave o avtorstvu do uvoda dela se oštevilči z malimi rimskimi števili (iii, iv, v,…).
 Drugi del dela (od vključno uvoda do konca dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
10.13. Obseg besedila:
 Diplomsko delo: jedro besedila od dveh avtorskih pol (60.000 znakov, 10.000 besed, cca 32 strani) do treh in pol avtorskih pol (105.000 znakov, 17.500 besed, cca 56 strani).
 Magistrsko delo: jedro besedila od pet avtorskih pol (150.000 znakov, 25.000 besed, cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240.000 znakov, 40.000 besed, cca 128 strani).
 Naslovnica, kazala, izjave, morebitne priloge ipd. se štejejo posebej.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mojstudij
Administrator foruma


Pridružen/-a: 07.10. 2009, 09:14
Prispevkov: 809

PrispevekObjavljeno: 28 Jun 2012 10:27    Naslov sporočila: tehnična OBLIKA DELA Odgovori s citatom

11 OBLIKA DELA
11.1. Na zunanji strani dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v eni vrsti, z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela (diplomsko delo, magistrsko delo).
11.2. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME dela. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje dela.
11.3. Prva stran: Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z velikimi črkami zapisana vrsta dela (DIPLOMSKO DELO oz. MAGISTRSKO DELO). Nato je izpuščena ena vrstica, temu pa sledi z velikimi črkami naveden NASLOV TEME DELA (npr. POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA).
11.4. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oz. Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek, vrstico nižje vpisno številko (npr. Vpisna številka: 04012345). Vrstico nižje navedba študijskega programa (npr. magistrski študijski program Uprava 2. stopnja). Nato je ena vrstica izpuščena. Sledi navedba Mentor(ica) in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke)) navedeni okrajšavi za habilitacijski in znanstveni naslov mentorja ter njegovo ime in priimek (npr. izr. prof. dr. Ljupčo Todorovski ali viš. pred. mag. Iztok Rakar).
11.5. V zadnji vrstici je na sredini zapisano »Ljubljana« ter mesec in leto oddaje dela (npr. Ljubljana, oktober 2010). Zapiše se mesec in leto, ko se delo odda vezano za njegov zagovor.
11.6. Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oz. opravil raziskavo) in zahvale se ne piše. Prav tako se ne piše uvodnih misli, citatov in drugih vrst zahval.
11.7. V primeru, da je bilo kandidatu na osnovi utemeljene prošnje dovoljeno pisanje diplomskega ali magistrskega dela v angleškem jeziku, je Naslovna stran (platnica) magistrskega dela napisana v slovenskem jeziku. V naslednjem zaporedju si sledijo:
 prva stran diplomskega/magistrskega dela v slovenskem jeziku pri čemer je naslov sela zapisan najprej v slovenskem in nato še v tujem jeziku;
 original izdane teme diplomskega/magistrskega dela v tujem jeziku.
Povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 3 do 4 strani, povzetek magistrskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 5 do 6 strani. Ostale strani si sledijo enako kot pri pisanju magistrskega dela v slovenskem jeziku.
11.8. Na novi strani se poda izjava o avtorstvu in navedba lektorja.
11.9. Na novi strani se navedejo povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku.
11.10. Na novi strani se v angleškem jeziku navede, »Summary«, naslov dela, povzetek ter ključne besede.
11.11. Povzetek diplomskega dela obsega od 10 do 15 vrstic in 5 do 7 ključnih besed, povzetek magistrskega dela obsega eno stran in 5 do 7 ključnih besed.
11.12. Na novi strani so v kazalu vsebine navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oz. vsi deli dela.
11.13. Kazalu vsebine sledijo kazala ponazoritev, ki so navedena po abecednem vrstnem redu (kazalo grafikonov, kazalo slik, kazalo tabel), kazalo prilog, seznam uporabljenih kratic ter morebitni seznam tujih izrazov.
11.14. Poglavja in podpoglavja se navajajo po naslednjem načelu:
- prvi nivo (poglavje): velike črke, Tahoma, 14pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti dveh prostih vrstic,
- drugi nivo (podpoglavje): velike črke, Tahoma, 12pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice,
- tretji nivo (podpodpoglavje): velike črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice,
- četrti in morebitni peti nivo: male črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja razmik v velikosti ene proste vrstice.
12 JEZIK
12.1. Delo mora biti jezikovno neoporečno. Za strokovno besedilo v delu, ki ni literarno besedilo, veljajo določena pravila (kot npr.: besedilo mora biti nedvoumno (priporočamo krajše stavke, ki so preprosto razumljivi in vsebujejo čim manj podrednih zvez), ena in ista vsebina, pojav ali stvar naj bo vedno poimenovana z istim imenom).
12.2. Pisanje strokovnih besedil vpliva na razvoj slovenske strokovne terminologije. Avtor naj zato upošteva že uveljavljene slovenske izraze oz. prevode strokovnega izrazja. V primeru, da gre za novo strokovno izrazje, ki se pojavlja v tujih jezikih, se mora potruditi za iskanje ustreznih slovenskih prevodov.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Izdelava diplomske naloge,izdelava magistrske naloge,pisanje Seznam forumov -> Izdelava seminarske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja  1, 2, 3, 4, 5, 6  Naslednja
Stran 4 od 6

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.